Za poslansko skupino SDS so sporna predvsem tista določila pogodbe, ki se nanašajo na odgovornost države, ki bi v primeru tožb zaradi stranskih učinkov uporabe cepiva nosila skoraj vse stroške. To pa je v nasprotju s slovensko zakonodajo, ki določa, da proizvajalec odgovarja za kakovost zdravila ali posledice morebitnih zapletov, ki nastanejo zaradi uporabe zdravila.
Novopečeni minister za zdravje Dorjan Marušič sicer poudarja, da so morebitni odškodninski zahtevki po petih mesecih od začetka cepljenja zelo malo verjetni. Ob tem je minister poudaril, da je cepivo, ki ga je Slovenija pridobila, imelo dovoljenje Evropske agencije za zdravila.
Bo to postala praksa?
Predsednika komisije Andreja Vizjaka skrbi, da bi tovrstne klavzule postale del pogodb tudi v prihodnje. Pravni pooblaščenec proizvajalca cepiva GlaxoSmithKline (GSK) Andrej Kirm je poudaril, da je bila omenjena klavzula standardna s strani proizvajalcev. Proizvajalec po njegovih besedah v vsakem primeru jamči za kakovost cepiva in dobro proizvodno prakso.
Pogodba tudi pri Šoltesu
Po besedah predsednika računskega sodišča Igorja Šoltesa se trenutno izvaja revizijo predloga zaključnega računa za leto 2009, znotraj katerega so vključili tudi omenjeno pogodbo. Šoltes meni, da bi se pri javnih naročilih morali izogniti določilom, s katerimi država prevzema vsa tveganja. Pogodbe so podrejene zakonu in zato so vse nasprotne določbe nične, je poudaril Šoltes.
