Predstavniki sindikatov javnega sektorja in vlade so danes usklajevali spremembe zakona o sistemu plač v javnem sektorju. Strinjajo se v večini predlaganih sprememb, na nasprotnih bregovih so ostali le glede odprave plačnega stropa. V DZ bo tako poslan neusklajen predlog zakona, ki sicer sledi minuli teden parafiranemu plačnemu dogovoru.
Dogovor o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leti 2022 in 2023 predvideva dvig plač - za večino javnih uslužbencev za 8,5 odstotka -, za vse višje nadomestilo za malico in za tiste na delovnih mestih do vključno 50. plačnega razreda še poračun regresa za letni dopust. Vrednost dogovora je po besedah ministrice za javno upravo Sanje Ajanović Hovnik 611 milijonov evrov.
Po parafiranju dogovora je vlada sindikatom poslala predlog sprememb zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki predvideva odpravo najvišjega, 57. plačnega razreda, ki ga lahko doseže javni uslužbenec z napredovanjem. Tu pa se je zapletlo, saj sindikati trdijo, da gre za sistemski poseg, o čemer bi se morali usklajevati v okviru sistemskih sprememb plačnega sistema in sočasno z odpravo uravnilovke v spodnji tretjini plačne lestvice, kar da so vladi tudi jasno povedali.
Sindikati so enotnega mnenja
O tem so danes govorili tudi na današnjih usklajevanjih. Kot je v izjavi za medije po koncu pojasnil vodja pogajalske skupine dela sindikatov Jakob Počivavšek, je predlog zakona ostal neusklajen v treh členih, vsi trije pa se nanašajo na določilo o odpravi plačnega stropa. "Mnenje na sindikalni strani je enotno, in sicer naj se to vprašanje obravnava hkrati z odpravo kompresije v spodnji tretjini plačne lestvice," je ponovno poudaril.
Poleg izjave o usklajenosti predloga zakona so danes na mizi imeli tudi druge akte, vezane na realizacijo parafiranega dogovora. Tako so usklajevali določila kolektivne pogodbe za javni sektor, kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti in predloge kolektivnih pogodb dejavnosti in poklicev. Po besedah Počivavška je ostalo še nekaj odprtih vprašanj, med drugim, kdaj se bodo sklepali aneksi h kolektivnim pogodbam, glede na to da trenutno še ni podlage za nekatere uvrstitve, ker so vezane na spremembo zakona. A večjih težav Počivavšek tu ne pričakuje.
Možnost, da podpisa ne bo, obstaja
Na vprašanje, ali je zaradi neusklajenosti zakona pod vprašaj postavljen podpis plačnega dogovora, predviden za konec prihodnjega tedna, je Počivavšek dejal, da o tem ne želi ugibati. "Dejstvo je, da bodo sindikati, ko se bodo odločal o podpisu dogovora, upoštevali tudi to, da je zakon neusklajen in zdi se mi povsem realna možnost, da se bo kateri od sindikatov odločil, da zaradi tega dogovora ne bo podpisal," je dodal.
Po oceni generalnega direktorja direktorata za javni sektor Petra Pogačarja je bil današnji sestanek "izjemno konstruktiven". Sicer pa je napovedal, da se bo v ponedeljek na konstitutivni seji sestal svet za sistem plač v javnem sektorju. "Gre za zelo pomemben organ, ki v primeru najpomembnejših sistemskih vprašanj, kar je dvig s 65. na 66. plačni razred, o tem poda svoje mnenje," je pojasnil. Svet med drugim sestavljajo predstavniki vlade, sodišča, tožilstva, računskega sodišča in sindikatov.
Sram jih je lahko, da kar naprej izsiljujejo s plačami.Naj se raje ukvarjajo oz. odpravijo čakalne vrste in še mnogo drugih stvari, ki jih je potrebno uredit. Kovid jim je očitno pustil posledice in zdaj mislijo samo še na denar.
V tej državi je vse narobe...minimalna plača bo kmalu dohitela povprečno, delavec, ki dela komaj preživi s svojo plačo, pokojnina za 40 let dela je taka, da bi se kar zjokal....na drugi strani se s socialnimi transferji brez dela odlično… ...prikaži več preživi, direktorji v državnih podjetjih si izplačujejo take plače in nagrade, da jim zavidajo še direktorji v zahodnih državah...
Ma hebite se, očitno so važne sedaj samo plače, ker skrajšanja čakalnih vrst nihče niti ne omenja. Očitno za vas ni meje in lahko vas je sram.