“Prihajam v imenu posiljenih otrok”

Izpoved. “Prihajam v imenu armade posiljenih otrok. Oba veva, da si jih.” Te besede je zdaj 40-letni Steffen Leskovar povedal v obraz svojemu domnevnemu posiljevalcu. “Povedal sem, da mora odstopiti z vseh položajev, se zdraviti in nikoli ne sme ostati sam z otroki, a temu ni tako,” trdi Leskovar.

Z domnevnim pedofilom se je soočil sam, na njegovem domu, pred ženo in otrokom, ker kot pravi, policija ni storila ničesar, čeprav ga je dvakrat ovadil. Posilstva je, tako Leskovar, kljub začetnemu zanikanju priznal, tako kot je priznal, da ga policija ni nikoli preverjala.

Igra za zunanji svet
Steffen je bil, ko je bil še desetletni deček, trikrat posiljen. Zgodilo se je na Govejku, v Kamniški Bistrici in pri posiljevalcu doma – takrat je še živel v Ljubljani. Delal je kot vodja planinskega krožka na eni izmed osnovnih šol. “Nikomur nisem povedal, niti staršem, prijateljem. Sramoval sem se, mislil sem, da je to nekaj hudega. Bila so obdobja, ko sem sedel doma v temi, s prižgano svečo, za zunanji svet pa sem se igral,” se spominja.

“Čir se je odprl”
Sprožilec prve prijave policiji, ko je bil star 18 let, je bilo naključno srečanje s posiljevalcem v gostilni. “Čir se je odprl,” je opisal. Potem se je domnevni posiljevalec preselil v drug kraj, Steffen pa je za nekaj časa odšel v Nemčijo. Ko se je vrnil, je spet odšel na policijo.

“Občutil sem nemoč, da nisem vsega naredil, da bi preprečil, da bi še kakšnega otroka zlorabil,” pravi. Policiji je dal imena vseh potencialnih žrtev, svojih sošolcev. Toda naletel je na kriminalista, ki je o njegovem pričevanju dvomil. “Ali je med posiljevanjem migal z boki, to je laž,” naj bi mu govoril. “Ko sem prišel domov po sestanku s kriminalistom, sem se hotel ubiti,” se še spominja.

“Ne samo da sem se moral spopasti s pedofilijo, država me je pripeljala do tega, da sem pomislil, da je bolje, da si žrtev, da sploh ne živiš,” je razložil. Ko je kriminalist poročilo predal tožilstvu, je to ugotovilo, da je primer zastaral, ter ga napotilo na civilno tožbo.

“Kaj mi bo prinesla? Denar? To je umazan denar,” je povedal. Prepričan je, da bi vodja oddelka za mladoletniško kriminaliteto Tatjana Mušič morala odstopiti. “Ona zakriva stvari. Policija se skriva za zakoni. A ni nobenih drugih vzvodov, da vidijo, kaj človek dela? Ne gre več zame, ampak za vse druge otroke, potem ko je izvedela zame,” še pravi Leskovar.

Zanika ali manipulira?
Z Leskovarjevimi obtožbami smo soočili tudi njegovega domnevnega posiljevalca. “Čisto mirno spim. V to se nisem podajal. Kriminalist je leta 1989 ugotovil, da nikoli nisem prespal na Govejku, pa tudi v Bistrici ne. Zato me ni niti povabil na poligraf. Če bi res počel te stvari, bi že kdo opazil, a se v vseh teh 30 letih name niso obrnili nobeni starši. Verjetno je Leskovarja prizadel kdo drug; oče se je odselil ... mene pa je izpostavil,” pravi. “Ti ljudje znajo zelo dobro manipulirati,” odgovarja Leskovar.