Trije pogoji
Po besedah pogajalca Janeza Posedija od ministrice za javno upravo pričakujejo, da si dobi sklep vlade, ki bi ji omogočal, da se pogaja tudi o vsoti, ki jo je treba privarčevati. Zahtevali so še umik oznake interno s pogajalskega gradiva ter da vlada umakne dopolnilo zakona, ki se nanaša na položajni dodatek. Preden bodo lahko odgovorili na vladne napovedi, morajo po besedah Posedija izpeljati še nekaj aktivnosti. Štrukelj pa je dejal, da so še vedno pri opredeljevanju pogojev, pod katerimi se bodo pogajali.
Pavlinič Krebsova je po sestanku dejala, da bo zahteve prenesla vladi. Bila pa je jasna: vlada bo vztrajala pri svojem.
Kot sta pred sestankom napovedala glavna pogajalca Branimir Štrukelj in Janez Posedi, sindikati sestanek razumejo kot nadaljevanje sestanka, ki je bil pretekli torek, in ne kot nova pogajanja. Sindikati za začetek pogajanj želijo nova pojasnila glede tega, ali je vlada pripravljena ob znižanju mase za plače odpraviti plačna nesorazmerja, ki so nastala ob plačni reformi.
Masa fiksna ali ne?
Kot je povedal Štrukelj, odgovore vlade, ali se bodo pogajali ali so sindikati postavljeni pred ultimat, razumejo kot pozitivne: ''Razumemo, da se je o masi plač možno pogajati in da se bomo o tem tudi pogajali.'' Prav tako Štrukelj razume, da se je možno pogajati o zaključku pogajanj, za katerega vlada predlaga, da bi bil konec julija.
Med tem ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs vztraja pri stališču, da je vsota mase za plače fiksna. Pred sestankom je dejala: ''Prihraniti moramo dodatnih 200 milijonov evrov in nič manj.'' Prav tako je treba prihraniti 244 milijonov evrov, kolikor bi stalo nadaljevanje plačne reforme, kar pomeni, da zadnjih dveh uskladitev plačnih nesorazmerij do nadaljnjega ne bo.
Še pred sestankom z vladno stranjo so sindikalisti odločali, ali naj se tokratnih pogajanj sploh udeležijo.
Pred sestankom je Štrukelj poudarjal, bo njihova udeležba odvisna od odgovorov na vprašanja, ki so jih v zvezi z napovedanimi rezi poslali na vlado. Pri tem je izpostavil vprašanje, ali bo vlada odstopila tudi od tega, da se najnižje plače v javnem sektorju (gre za plače snažilk, hišnikov, kuharic ...) morajo popraviti. "Gre za pomembno vprašanje, ali bo vlada obdržala te krivičnosti, ki jih je tudi sama priznala," je dejal Štrukelj.
Zadnja pogajanja z vlado so se končala zaradi obveznosti premierja Boruta Pahorja, takrat pa je bila vlada po Posedijevih besedah jasna, da vztraja pri svojem.
Pogajanja. O čem že?
"Zato tudi nismo razumeli, o čem bi se lahko pogajali," je dodal Posedi. Kar se tiče morebitne stavke, pa je po njegovih besedah to v rokah posameznih sindikatov. "Je pa vzdušje precej napeto, saj sindikati s precejšnjim nerazumevanjem sprejemajo odnos delodajalca," je ocenil trenutno stanje.
Pri tem je negativno ocenil tudi pristop vlade k reševanju trenutne krize in ji očital, da vidi le do leta 2012, ko se ji izteče mandat. "Mi smo pokazali zelo veliko kooperativnosti, toda politika ni storila ničesar, zdaj pa morajo stanje sanirati javni uslužbenci," je bil oster.
Lahkotnost stavkanja
"To zelo lahkotno opletanje s stavko je meni tuje," pa se je na vprašanje, ali po pogajanjih sledi stavka, odzval Štrukelj. Po njegovih besedah je stavka zares skrajno sredstvo. In še ta ne bo videti tako, da bodo funkcionarji kar šli na cesto, ampak bo po tradiciji izglasovana s tajnim glasovanjem članstva sindikata, je še dodal.
Načrti vlade
Vlada namerava sredstva za plače zaposlenih v javnem sektorju v letu 2011 glede na leto 2010 zmanjšati za pet odstotkov. Če bi dokončno izvedli plačno reformo, bi prihodnje leto sredstva za plače v javnem sektorju glede na letos porasla za šest odstotkov. Ministrica za javno upravo je včeraj opozorila, da bi bile bruto plače v gospodarstvu v primeru neuspešne zajezitve rasti plač javnega sektorja, lahko celo za 37 odstotkov nižje od tistih v javnem sektorju.
Po mnenju Posedija je to mešanje jabolk in hrušk, saj je po njegovem premier Pahor že večkrat dejal, da si želi manj javnih uslužbencev, ki bodo bolje plačani. "Zanj to razmerje očitno ni problematično," je izjavo komentiral Posedi. Kot pravi, je tu problem v menedžerjih v gospodarstvu, ki ne znajo ustvariti dodane vrednosti, zaradi česar so ta razmerja visoka.
Med ukrepi vlada sicer predlaga tudi zamrznitev dokončne izvedbe plačne reforme, zamrznitev napredovanj in podaljšanje neizplačevanja redne delovne uspešnosti.
Med drugim pa vlada razmišlja o možnosti neizplačila regresa za letni dopust in znižanju nekaterih povračil, denimo za prevoz na delo, prehrano, odpravnine. Alternativne možnosti vidi tudi v linearnem znižanju plač zaposlenih v javnem sektorju oziroma znižanju njihovega števila.
