Vlada je na današnji dopisni seji potrdila predloge novel petih davčnih zakonov: Zakona o dohodnini, Zakona o trošarinah, Zakona o davčnem postopku, Zakona o finančni upravi in Zakona o davčnem potrjevanju računov, so sporočili.
"Pri pripravi predlogov davčnih sprememb smo v luči izjemno zaostrenih in nepredvidljivih razmer iskali ravnotežje med ciljno usmerjenimi ukrepi za naslavljanje draginje ter (pre)velikim izpadom proračunskih prihodkov. Novost v primerjavi s predlogi, ki jih je vlada začela obravnavati v četrtek, je ta, da se pri t. i. "polnih" normirancih priznani normirani odhodki znižujejo nad mejo 35.000 evrov prihodkov, in ne nad 25.000 evrov," so pojasnili.
Spremembe pri splošni olajšavi
Zaposleni z minimalno, povprečno in vse do petkratnika povprečne plače bodo prihodnje leto prejeli višje neto dohodke, še vedno pa nižje kot je bil predlog prejšnje vlade. Kot so poudarili, predlog novele Zakona o dohodnini višino splošne olajšave določa na 5000 evrih, odpravili pa so postopno zvišanje na 7500 evrov. Zvišali so tudi skupni dohodek, do katerega se rezidentu poleg splošne olajšave prizna tudi dodatna splošna olajšava, in sicer s 13.716,33 evra na 16.000 evrov.
Olajšava se obeta tudi mladim do 29. leta, in sicer v višini 1000 evrov v davčnem letu. Davčno stopnjo v zadnjem 5. dohodninskem razredu bodo s sedanjih 45 % zvišali na 50 %, odpravili pa bodo mehanizem avtomatičnega usklajevanja višin zneskov olajšav in neto letnih davčnih osnov ter uvedli spremenjen mehanizem usklajevanja.
Spremembe bodo tudi na področju plačila za poslovno uspešnost. Uvajajo namreč dodatni pogoj za ugodno davčno obravnavo (izplačilo največ dvakrat v koledarskem letu) in odpravljajo možnost davčno ugodnejše obravnave dohodka iz tega naslova v višini 100 % povprečne plače delavca, medtem ko ohranjajo splošno višino neobdavčenega dela, to je 100 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji.
Udarili bodo po normirancih
"Jasneje določamo pogoj za vstop oziroma obstoj v sistemu normiranih odhodkov pri dohodkih iz dejavnosti, ki je vezan na obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje zavezanca ali pri njem zaposlene osebe, podaljšujemo obdobje nepretrgane vključenosti v zavarovanje (na 9 mesecev) in vezano na višino prihodkov zavezanca znižujemo višino priznanih normiranih odhodkov," so pojasnili na vladi.
Normirancem, ki so zaposleni za poln delovni čas in imajo več kot 35 tisoč evrov prihodkov letno, se bodo priznani odhodki iz 80 znižali na 40 odstotkov. Enako velja za vse popoldanske normirance, kot kaže ne glede na to, koliko zaslužijo.
Poleg tega pri dohodkih iz oddajanja premoženja v najem stopnjo dohodnine določajo v višini 25 %, višine priznanih normiranih stroškov pa ne spreminjajo. Odpravljajo pa možnost, da se davčni zavezanec odloči o vključitvi dohodkov iz oddajanja premoženja v najem in dohodkov iz kapitala v letno davčno osnovo.
Spreminjajo še pogoje in višino nadomestila za uporabo lastnih sredstev za delo na domu, ki se ne všteva v davčno osnovo od dohodka iz delovnega razmerja.
Ukrepi proti draginji
Skušali bodo omiliti posledice visokih cen energentov za kmetijski in gozdarski sektor - predlog predvideva, da se pravica do vračila trošarine za kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo s 1. januarjem 2023 nadomešča s pravico do nakupa davčno označenega goriva za kmetijstvo in gozdarstvo z neposredno ugodnostjo pri plačilu trošarine. "Od 1. januarja 2023 se določa trošarina za gorivo za kmetijstvo in gozdarstvo v višini trošarine za plinsko olje za ogrevanje, s čimer bo dejansko obveznost plačila trošarine za nakup goriva za kmetijstvo in gozdarstvo nižja kot v veljavnem sistemu (trošarina za plinsko olje za ogrevanje znaša 24 % trošarine za dizelsko gorivo, v veljavnem sistemu pa kmetje po uveljavljanju vračila trošarine plačajo le 30 % trošarine za dizelsko gorivo)."
Spet bo treba izdajati račune
S predlogom novele Zakona o davčnem potrjevanju računov pa se ponovno uvaja obveznost izročanja izdanih računov dobaviteljev blaga in storitev ter obveznost prevzema in zadržanja računa kupca.
Zakaj? "To je eno od ključnih orodij za obvladovanje sive ekonomije in za zavarovanje pravic kupcev, vključno z možnostjo nadzora nad vsebino računa in uveljavljanja reklamacije. Prodajalec lahko izroči račun kupcu v papirni ali elektronski obliki v skladu z njunim dogovorom in tehnološkimi zmožnostmi prodajalca in kupca. Zavezance spodbujamo, da kjer in ko je to mogoče, račune izdajajo in izročajo v digitalni obliki," še dodajajo.
Vau. Koji udar. Do 35tisoc bruto se ne bo zgodilo. Na 100k pa bos namesto 4000 pkacal 10000€ davka. Se vedno 30000 manj kot redno zaposlen. Nehajte jamrat.
Najlažje je poviševati davke, namesto, da bi država zmanjšala izdatke.
Delo na črno se je razvilo zaradi davkov da delavec ni rabil osvajati/deliti zasluženega, z vedno večjimi davki bo vedno več dela na črno in vedno manj davkov pobranih. Pa še kaki inšpektor več bo dobil kaj po glavi.