Predstavnik Civilne iniciative Dravsko polje Milan Unuk izpostavlja, da so se problemi kopičili desetletje in še niso rešeni. Izpostavil je, da lastniki zemljišč na najožjem vodovarstvenem območju ne morejo vstopiti v nobenega od okoljskih ukrepov, čeprav jih morajo obvezno in brezpogojno izpolnjevati.
Opozoril je tudi, da izredno nizke odškodnine za zelo zahtevne in obvezne ukrepe država šteje kot državno pomoč. Po Unukovih besedah je država kmetom izdala odredbo, kako morajo kmetovati na ožjih vodovarstvenih območij, ni pa poskrbela za ustrezna denarna nadomestila ali nadomestna zemljišča. "Zavedamo se, da je treba čisto pitno vodo ohranjati in kmetje smo edini, ki se tega zavedamo. Stroka ali pa država se tega ne zaveda," pravi Unuk.
Civilne iniciative tako od kmetijskega in okoljskega ministrstva zahtevajo zagotovitev nadomestnih zemljišč za kmete, ki so od te zemlje na najožjih vodovarstvenih območjih odvisni ali odkup zemljišč po primernih cenah.
Med zahtevami je tudi izločitev denarnih nadomestil iz državnih pomoči, da bodo kmetje lahko vsaj iz evropskih sredstev dobili nadomestila za ukrepe, ki jih na vodovarstvenih območjih morajo na zahtevo ministrstev izvajati.
Kmetje, ki imajo podporo Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in Sindikata kmetov Slovenije, zahtevajo tudi odškodnine, ki odražajo dejansko škodo zaradi omejenega kmetovanja na najožjih vodovarstvenih območjih. Ostro pa nasprotujejo razraščanju birokracije in birokratskih zapletov v kmetijstvu.
V Avstriji je povsem drugače
Razmere na najožjih vodovarstvenih območjih so za kmete, ki kmetujejo na teh območjih, postale nevzdržne in jih postavljajo v povsem neenakopraven položaj v primerjavi z ostalimi kmeti v Sloveniji, predvsem pa s primerljivimi kmetijami na vodovarstvenih območjih v sosednjih državah.
Po navedbah predstavnikov civilnih iniciativ v Avstriji je kmetovanje na najožjem vodovarstvenem območju urejeno s pogodbo med kmeti in upravljavci vodovodov, ki zagotavlja kmetom, kljub strogemu vodovarstvenemu režimu, možnost preživetja.
Predstavniki civilnih iniciativ ocenjujejo, da zdajšnja izredno nizka denarna nadomestila kmetov z najožjih vodovarstvenih območij niso realne odškodnina in niti približno ne pokrivajo izgube dohodka ali povečanja stroškov zaradi izvajanja obveznih ukrepov na teh območij.
Številni kmetje so namreč prejeli odločbe, da je vrednost njihovega denarnega nadomestila oziroma odškodnine enaka ničli. Da pa so razmere še slabše, kmetje na najožjih vodovarstvenih območij ne morejo kandidirati za sredstva, ki so namenjena prav varovanju podzemnih voda.
