Projekt ''Kam tečejo vode naših ledenikov'' Geografskega inštituta Antona Melika (GIAM) ZRC SAZU s podporo Ljubljanskih mlekarn raziskuje odtekanje vode iz Triglavskega ledenika, bolj znanem med dvema še obstoječima ledenikoma v slovenskih Alpah, ki sta še posebej ranljiva zaradi podnebnih sprememb.
Na današnjem srečanju so predstavniki Geografskega inštituta in Ljubljanskih mlekarn predstavili izsledke raziskave, ki je potekala od septembra do novembra 2021, v okviru katere so opravili tudi 10-dnevno terensko raziskavo, kjer so ročno in v ozračevalnikih vzorčili vodo na šestih lokacijah pod Triglavom. Namen raziskave je bil ugotoviti, kam odtekajo vode iz visokogorskega krasa ter kako bo izginotje ledenika vplivalo na oskrbo s pitno vodo v dolinah.
Miha Pavšek iz GIAM ZRC SAZU je uvodoma dejal, da se količina padavin v gorah sicer ne zmanjšuje, a kljub temu pomemben vir vode gorskih koč v poletnih mesecih ali ob pojavu suše predstavlja ravno voda, ki priteče iz ledenikov in snežišč. Oblegani Triglavski dom na Kredarici se na primer oskrbuje z deževnico iz strehe, če pa je ni dovolj, iz rezervoarja črpajo vodo iz snežišča ob ledeniku. Oskrba gorskih koč z vodo bo v prihodnosti predstavljala dodatne izzive, eden izmed teh pa je že sedaj odvajanje odpadnih voda.
Matej Blatnik iz GIAM v Inštitutu za raziskovanje krasa (IZRK) ZRC SAZU je dejal, da so s sledilnimi poskusi ugotavljali, kakšne so vodne povezave med vodnimi izviri in njihovim zaledjem. Na Krasu je zaradi pronicanja vode to težje ugotoviti, so pa izsledki pomembni zaradi vedenja, kam se voda izteka, še bolj pa pri sanacijah morebitnega onesnaženja, saj je samočistilna sposobnost na kraških površinah slaba.
Polovica prebivalstva v Sloveniji prejema vodo iz kraških izvirov. 95 odstotkov vode v Sloveniji je iz podzemnih virov.
Kam torej teče voda izpod Triglava?
Izginjanje triglavskega ledenika je za marsikoga eden najzgovornejših pokazateljev posledic podnebnih sprememb. Na začetku meritev leta 1946 je njegova površina znašala 14,4 hektarja, do danes pa se je skrčil na manj kot 1 hektar in je pri tem izgubil nekatere ledeniške značilnosti. Kljub temu njegov pomen ostaja neprecenljiv.
Raziskovalci so kljub nizkim vodostajem in vmesnim vremenskim pojavom uspešno v dolinah uspešno našli hitro razgradljivo in okolju nenevarno rdeče sledilo in prišli do rezultatov, ki so pokazali, da voda iz Triglavskega ledenika zanesljivo odteka v dolini Vrata in Voje, kjer tečeta Triglavska Bistrica oz. Mostnica. Povezave do drugih okoliških dolin niso ovržene. Podobna raziskava je potekala že v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, kjer je prav tako bila potrjena zveza z dolino Vrat. Raziskovalci so ugotovili lokacijo odtekanja blizu severne stene Triglava, drugo pa pri slapu Peričnik.
Na novo odkrita pa je bila povezava na bohinjski strani.
V raziskavi sta pomembno vlogo odigrali tudi Metka Petrič in Nataša Ravbar, obe članici Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU. Geografi in krasoslovci pa so danes izdali, da upajo, da bodo s svojim delom lahko nadaljevali na ledeniku pod Skuto, ki bo predstavljal dodaten izziv, saj del voda morda teče že v sosednjo Avstrijo.
Slovenske vode se v tretjinskem deležu iztekajo v Jadransko povodje, dve tretjini pa v donavskega, torej v Črno morje, ki je najhitreje umirajoče morje na svetu.
Ne zgolj količina, pomembna je kakovost voda
Zaledje in pot vode sta torej pomembna za ugotavljanje kakovosti voda. Sogovorniki so izpostavili problem kakovosti in porabe kot dve težji posledici tako spremenjenega načina življenja v smislu porabe surovin, načina prehranjevanja in življenja nasploh, kot tudi podnebnih sprememb.
Redni profesor na oddelku za biologijo Univerze v Ljubljani Mihael Jožef Toman je ob teh ugotovitvah dodal, da kemizacija okolja vpliva neposredno na vsa živa bitja, posledice pa se poznajo tudi v reprodukcijski sposobnosti žive narave. Opozoril je, da je že večina voda v Triglavskem narodnem parku mikrobiološko onesnaženih. Izzivi prihodnosti torej ne bodo zgolj v obstoju vode, temveč njeni kakovosti in kupni vrednosti, saj je ta že doumena kot družbena dobrina.
Gospodarstvo v podporo raziskovalnim projektom
Ljubljanske mlekarne v okviru družbeno odgovornega delovanja S posluhom za jutri namenja sredstva za podporo znanstveno-raziskovalnih projektov, kot so ga izvedli raziskovalci ZRC SAZU.
Direktor Ljubljanskih mlekarn Tomaž Žnidarič je poudaril pomen skrbi za čisto vodo in okolje tudi v prihodnosti, saj bo na ta način še naprej mogoče zagotavljati kvalitetne izdelke. Brez vode ni mleka, dejal. Kljub tej kvalitetni surovini in dejstvu, da je Slovenija v mleku samooskrbna in v konkurenčni prednosti glede na regijo, je potrebno že sedaj vlagati v projekte, ki skrbijo za prihodnost. Na ravni posameznika pa to pomeni odločitve o lokalno pridelanih živilih in pravilnem odlaganju odpadkov.
Maja Kalan Pongrac iz Ljubljanskih mlekarn je dejala, da je zaveza Ljubljanskih mlekarn delovati trajnostno v največji možni meri, leta 2013 pa so se kot prvo slovensko živilskopredelovalno podjetje vključili v shemo EMAS - sistem EU za okoljevarstveno vodenje organizacij, ki javnosti omogoča vpogled v podatke o okoljskem vplivu posameznih podjetij. Obenem je poudarila pomen ozaveščanja javnosti in posameznikov, za katerim v podjetju stremijo tudi pri oglaševanju.
