Na danes objavljene rezultate stresnih testov prihajajo prvi odzivi iz tujine. Podpredsednik Evropske komisije Olli Rehn, pristojen za ekonomske in monetarne zadeve, pravi, da je bila ta ocena za Slovenijo nujna, da bi lahko odpravila čezmerna makroekonomska neravnovesja.
"Pomembno je tudi, da Slovenija še naprej izvaja obsežne gospodarske reforme. Predvsem mora izboljšati upravljanje podjetij, izvesti privatizacijo in uvesti zakonodajne reforme za izboljšanje poslovnega okolja," je še dejal Rehn. Meni, da je danes jasno, da Slovenija lahko sama sanira svoj finančni sektor, ne da bi ji bilo treba zaprositi za finančno pomoč.
Enako je prepričan tudi šef evroskupine Jeroen Dijsselbloem – tudi on meni, da bodo slovenske banke same ustrezno pokrile kapitalske potrebe bančnega sektorja. "Močnejše banke in izboljšano poslovno okolje bodo postavili temelje za gospodarsko okrevanje," je ocenil Dijsselbloem.
Evropska banka podpira privatizacijo
Na izid bančnega pregleda v Sloveniji so se pozitivno odzvali tudi v Evropski banki za obnovo in razvoj (EBRD). Pozdravljajo načrte za dokapitalizacijo bank, podpirajo zavezanost slovenskih oblasti k izvedbi široke palete reform ter obljubljajo pomoč - preučitev različnih možnosti za posojila gospodarstvu in podporo pri privatizaciji. "Slovenske oblasti so dosegle prelomnico v reformnih prizadevanjih, ki bi morala privesti do zmanjšanja vloge države v gospodarstvu. EBRD je pripravljena podpreti ta prizadevanja ter preučuje investicijske priložnosti tako v finančnem kot v korporativnem sektorju," je poudaril predsednik banke Suma Chakrabarti.
EBRD je pripravljena preučiti različne možnosti za posojila gospodarstvu ter podpreti privatizacijo bank v državni lasti in sodelovati pri privatizaciji ključnih podjetij v državni lasti. "Utrditev bančnega sektorja bo morala potekati vzporedno z lastniškimi, finančnimi in upravljavskimi spremembami v korporativnem sektorju," ob tem opozarjajo v banki.
"Z današnjo objavo konec čakanja in ugibanj“
Predsednik Združenja bank Slovenije (ZBS) France Arhar je izrazil zadovoljstvo, da se je sklenilo obdobje čakanja in različnih ugibanj o zdravju slovenskega bančnega sistema doma in v tujini. "Manj zadovoljen pa sem, da ni hkrati soglasja Evropske komisije," je dejal. "Sama višina kapitalskega primanjkljaja in potrebnih sredstev za dokapitalizacijo v bankah ni tako pomembna kot dejstvo, da smo danes s tem sporočilom prekinili dolgo čakanje in različne špekulacije," je pojasnil. Kot je prepričan, so ravno pričakovanja tista, ki na mednarodnih trgih pripeljejo do takšnih ali drugačnih slabih rezultatov.
Janša o ljudeh iz ozadja
Drugačni pa so domači odzivi. "Vlada se je odločila zgolj za krpanje bančnega sistema, ne pa za prenovo. Ne bo nobenih ukrepov v smislu menjav uprav nadzornih svetov najbolj problematičnih bank. Očitno je padla odločitev, da se ohrani neka kontinuiteta – tudi tista, ki je pripeljala do takšnega stanja. Ljudje, ki so imeli ključno vlogo pri kreiranju te luknje iz ozadja, očitno še vedno vodijo določene postopke," je dejal predsednik SDS Janez Janša, ki pravi, da je današnji dan prinesel le eno dobro novico in pol – da je končno znano, kakšno je stanje, in da je vlada obljubila, da bo do konca speljala privatizacijo.
"To, kar smo danes slišali, je slab obet, da se bo to karkoli v zvezi z bančno luknjo razčistilo," še pravi Janša, ki meni, da bi morali biti odgovorni sankcionirani. Kar se tiče zadolževanja, nimamo več manevrskega prostora, Janša napoveduje padec standarda in slabše možnosti za oživljanje gospodarstva. Meni tudi, da bi bilo bolje, če bi sprejeli cenejši evropski denar.
Lukšič se strinja
Rezultati pregledov bank so tudi po besedah predsednika SD Igorja Lukšiča v okviru pričakovanj. Strinja se, da se poišče odgovorne za nastalo luknjo in ekipe v bankah tako izpopolni, da se to ne bo več dogajalo. Če se nam to še enkrat zgodi v prihodnjem letu ali dveh, bo namreč Slovenija izgubila kredibilnost tudi navznoter, je posvaril Lukšič.
Potreben korak naprej
Za predsednika SLS Franca Bogoviča so bile številke in napovedani postopki pričakovani, razočaran pa je nad tem, da niso predvideni posebni ukrepi glede vodstev bank. "V tem delu bo treba narediti korak naprej," je dejal.
Je pa poudaril, da gre znova za dokapitalizacijo bank, ki jo bodo morali plačati davkoplačevalci. Meni, da so za bančno luknjo odgovorni konkretni ljudje zato bo po prenosu slabih terjatev treba razkriti tudi krivce za nastale razmere. "Sanacija slovenskih bank ne bo uspela, če se ne bo ukrepalo zoper odgovorne za bančno luknjo na enak način, kot so ukrepal lastniki v primeru Hypo banke," je poudaril.
Pomembno, da bomo lahko sami
Očitno bo Slovenija lahko sama sanirala bančno luknjo, kar je izjemnega pomena, je v odzivu na rezultate stresnih testov dejal predsednik DeSUS Karl Erjavec. Prihod trojke bi po njegovih besedah zagotovo pomenil odpuščanja, nižje pokojnine in manj javnega sektorja. Tako pa je zdaj na vladi, da izpelje primerne ukrepe, je poudaril Erjavec.
Obljubljeno naj bo izvedeno
Predsednica NSi Ljudmila Novak pričakuje, da bo obljubljeno tudi izvedeno, tako glede sanacije bank kot glede odgovornosti. "Upam, da bomo tej zgodbi vendarle enkrat prišli do konca," je dejala.
"Luknja, kakršna je, bo seveda obremenila prihodnje rodove, tako da se teh številk prav veseliti ne moremo in ne smemo," je dejala predsednica NSi. Vsi napori pa ne bodo imeli učinka, če država hkrati ne bo spodbujala gospodarstva oz. če si gospodarstvo ne bo opomoglo.
CELI SVET JE KURCU.
OLI TI SI ISTO SRANJE KOT NAŠI POLITIKI.
Šef evroskupine Jeroen Dijsselbloem kot tudi Olli Rehn menita, da bodo slovenske banke same ustrezno pokrile kapitalske potrebe bančnega sektorja. Zblojeno sprenevedanje, luknjo bomo zakrpali mi, davkoplačevalci in ne lastniki kot v normalnih državah.PS: A to pomeni, da… ...prikaži večda smo lastniki ampak nam je lastnino ukradla roparska klika (država)?LPTupamaros