Letošnje leto je bilo za Slovenijo zelo pomembno, še posebno december, predvsem zato, ker je to
leto priprav na slovensko predsedovanje EU, na katerega je Slovenija dobro pripravljena, je danes
ob pregledu letošnjega dela zunanjega ministrstva dejal zunanji minister
Dimitrij Rupel. Hkrati pa je bilo to tudi
"leto korakov vključevanja Slovenije v evropske integracije", kot sta prevzem evra 1.
januarja 2007 in vstop v schengenski prostor čez slabe tri tedne, je še poudaril minister Rupel.
Rupel je ob pregledu pomembnejših zunanjepolitičnih dogodkov poudaril, da je bila Slovenija
zaradi predsedovanja EU deležna večje pozornosti in se sestajala tudi z najvišjimi državniki. Pri
tem je izpostavil predvsem obisk italijanskega zunanjega ministra
Massima D'Aleme in ruskega zunanjega ministra
Sergeja Lavrova v Ljubljani – prvega januarja, zadnjega pa sredi novembra.
Izpostavil je tudi, da je bila Slovenija kot ena izmed ducata držav povabljena na konferenco o
Bližnjem vzhodu v Annapolisu.
"Vsi smo odgovorni za uspeh tega projekta"
Sicer predsedovanje EU po njegovih besedah za Slovenijo pomeni
"veliko zaupanje, odgovornost, izziv in priložnost".
"Projekt predsedovanja pa združuje vse faktorje države in družbe," je izpostavil Rupel in
dejal, da odgovornost za predsedovanje EU nosijo tako nosilci oblasti kot tudi civilna družba,
mediji in drugi.
"Vsi smo na neki način odgovorni za uspeh tega projekta," je še dejal in opozoril, da bo
tujina slovensko predsedovanje EU ocenjevala kot predsedovanje države, ne pa posameznih ministrov
ali vlade.
|
Rupel pozornost namenja predvsem Zahodnemu Balkanu. © BOBO
|
Rupel je v pregledu dela na zunanjepolitičnem področju veliko prostora namenil predvsem Hrvaški in njenim načrtom razglasitve zaščitne ekološko-ribolovne cone na Jadranu tudi za članice EU z novim letom. Kot je dejal, so se s tem problemom ukvarjali vse leto, pri tem pa izrazil upanje, da Hrvaška napovedi ne bo uresničila in da bo do konca leta še lahko prišlo do dogovora.
Dotaknil se je tudi reševanja vprašanja statusa Kosova, s čimer bo Slovenija med predsedovanjem EU po Ruplovih besedah zagotovo imela veliko dela, čeprav to vprašanje ne bo v njeni odgovornosti. Pri tem je izpostavil, da je mednarodna skupnost doslej glede vprašanja Kosova "izkazala veliko mero odgovornosti in konstruktivnosti" , po drugi strani pa je menil tudi, da "sedanja razprava ne bo prinesla nepričakovanih rezultatov, ampak bo treba iskati še druge možnosti" reševanja vprašanja statusa Kosova.
Sicer si Rupel želi čimprejšnjega napredka vseh držav na Zahodnem Balkanu. "Želimo, da bi pogajanja z EU čimprej začeli tudi Makedonija in Črna gora," pa tudi Srbija in BiH, ko bosta podpisali sporazum o stabilizaciji in pridruževanju. Po Ruplovih besedah bi Srbiji in BiH med slovenskim predsedovanjem EU lahko uspel podpis tega sporazuma. Če bo Srbija izkazala polno sodelovanje s haaškim Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije in bo BiH sprejela policijsko reformo, je še pojasnil Rupel.
