Rusjan - pionir slovenskega letalstva

Edvard Rusjan, ki se je v Trstu 6. julija 1886 rodil goriškemu Slovencu Francu in Furlanki iz Medeje Grazii Cabas, se je začel nad letalstvom navduševati leta 1905, tri leta kasneje pa je v očetovi delavnici, kjer je ponosno izpostavil napis "Fabrique tehnique d´aeroplans Rusjan - Tovarna letal Rusjan", iz bambusovih palic ter lepenke zgradil prvo letalo in ga hudomušno krstil za "Papirnato vragolijo".

Rusjan se že takrat zaveda, da bi lahko s primernim motorjem letalo lažje spravil v zrak in septembra leta 1909 se udeleži srečanja letalskih pionirjev v kraju Montichiari blizu mesta Brescia v severni Italiji in kupi prvi motor.

To je bil, kot piše na spletni strani www.edvard-rusjan.it, 25-konjski motor Anzani francoske izdelave, s katerim je štiri mesece prej Francoz Louis Bleriot preletel Rokavski preliv.

EDA I - prvo Rusjanovo letalo

Po dosežkih bratov Wright (njuno dvosedežno letalo je lahko letelo eno uro s povprečno hitrostjo 64 km/h), ki sta kot prva rešila problem dolžinskega in stranskega ravnovesja letala, vse bolj pa se je kazala tudi praktična možnost letenja v civilne namene, se je seveda začela tekma za dosego višinskega in časovnega rekodra v letenju.

Temu nista mogla ubežati niti brata Rusjan, ki sta bila istočasno načrtovalca, konstruktorja in pilota, in že novembra istega leta sta predstavila letalo EDA I.

Sprva je Edvardu uspelo z njim poleteti 60 metrov na višini dveh metrov, nekaj dni pozneje pa je bil polet dolg že 600 metrov. Glavno prizorišče letalskih poskusov je bilo v Gorici, na področju Malih Rojc.

Glede na to, da brata Rusjanova nista imela možnosti razpolagati z načrti in patenti bratov Wright ali pa s takšnimi finančnimi sredstvi kot Louis Bleriot, njun prvi polet lahko označimo za velik uspeh.

Manj sreče z EDA II

Nato izdelata trokrilec EDA II, ki je imel krmila vgrajena pred krili, motor pa za krili. Z letalom nista imela sreče, saj je strmoglavil.

Na srečo se takrat Edvard ni poškodoval. Njuni naslednji letali EDA III in EDA IV pa sta bili spet dvokrilni in zgrajeni po osnovmem konceptu prvega letala EDA I.

Z EDA VI poleti 40 metrov visoko

Rusjanova medtem svojo delavnico preselita v neko lopo blizu Mirne na mesto, kjer danes stoji goriško-mirensko letališče. Z letalom EDA V in EDA VII pa dobro opravita vse letalske poskuse in na velikonočni ponedeljek 28. marca 2010 pred množico radovednežev nastopita na prvi letalski prireditvi.

Na drugi letalski prireditvi 29. junija istega leta pa Rusjanova predstavita letalo EDA VI, ki poleti kar 40 metrov visoko ter v širokem krogu preleti mirensko polje.

Številni letalski poskusi in izdelava letal brata finančno popolnoma izčrpajo, zato skušata v Franciji, Avstriji in na Madžarskem pridobiti sponzorje, a zaman.

Uspešno sodelovanje s hrvaškim poslovnežem

Avgusta 2010 se bratoma pojavi nova priložnost, ko Edvard na kolesarski dirki spozna poslovneža iz Zagreba Mihajla Merćepa. Ta mu predlaga poslovno sodelovanje in brata Rusjan se preselita v Zagreb in že septembra se lotita gradnje letal za komercializacijo.

Svetovni rekord

Prototip je tako opremljen z motorjem "Gnome" s 50 konjskimi močmi in že novembra letalo lahko vzleti že po 28 metrih zaleta, kar je za tisti čas svetovni rekord.

Da bi brata Rusjan in Merćep svoje dosežke predstavili čim širši množici, se odločijo za letalsko turnejo po balkanskih mestih.

Najprej uspešno nastopita v Zagrebu, 8. in 9. januarja 2011 pa načrtujeta predstavitev v Beogradu.

Kljub temu, da Edvardu zaradi slabega vremena odsvetujejo polet z letalom, se ta odloči, da bo devetega januarja poletel in opravi več preletov na področju beograjskem trdnjave Kalemegdan, v neposredni bližini sotočja Donave in Save.

Tragedija v Beogradu

Takrat pa se je zgodila tragedija: sunek vetra je namreč nenadoma zlomil levo krilo letala in Edvard je strmoglavil na železniško progo, ki pelje ob vznožju trdnjave. Edvard je bil pri tem tako poškodovan, da je umrl med prevozom v bolnišnico.

Vest o smrti pionarija slovenskega letalstva se je takrat zelo hitro razširila po Balkanu. Rusjan pa je bil takrat zelo priljubljen in cenjen med prebivalstvom, kar se lahko vidi tudi iz takratnih fotografij. Njegovega pogreba v Beogradu se je tako udeležilo kar 14 tisoč ljudi.

Rusjanov brat Josip je po bratovi smrti v Zagrebu izdelal še dve letali. Dve leti pozneje pa je dejavnost opustil in se preselil v Argentino.