Če bodo zbrali potrebnih 30 podpisov poslancev, bodo zahtevo poslali na ustavno sodišče v torek. Zakon je treba ustaviti, da upravljanje državnega premoženja ne bo padlo v črno skrinjico, pravijo.
Pobudniki za ustavno presojo zakona izpodbijajo predvsem ustavnost tistih členov, ki urejajo prenos vsega državnega finančnega premoženja v obliki kapitalskih naložb v lastništvo Slovenskega državnega holdinga. "To pomeni, da se čisto vse kapitalske naložbe države vložijo v holding, ostane ji le določeno število delnic holdinga," je pojasnil pravnik Rajko Pirnat, eden od strokovnjakov, ki jih je poslanska skupina SD povabila k pripravi zahteve za ustavno presojo zakona.
Nad črno skrinjico ne bo nadzora
Z zakonom pa se bo na holding preneslo ne le upravljanje temveč tudi lastništvo vseh kapitalskih naložb države, je nasprotovanje zakonu pojasnil Pirnat. S tem se bo vzpostavila nekakšna črna skrinjica, v kateri se bo upravljalo z državnim premoženjem, vanjo pa ne bosta imela dobrega vpogleda niti DZ niti računsko sodišče. Slednje namreč nadzira tiste družbe, v katerih je država neposredni lastnik, kar pa v primeru prenosa teh naložb na holding ne bo več.
Kot najbolj sporno določbo pa je izpostavil, da se prihodki od tega premoženja ne bodo avtomatično stekali v proračun, temveč bodo ostali holdingu. Državna blagajna bo deležna le morebitnih kapitalskih dobičkov od tega premoženja, medtem ko bodo izkupički od podaje katerekoli kapitalske naložbe prihodek holdinga.
Zakon je po njegovih besedah v nasprotju z ustavo tudi v delu, ki določa, da holding prevzame v upravljanje tudi delež Zavarovalnice Triglav v Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Če bo holding to naložbo prodal, mora sicer kupnino nakazati zavodu, a to je tudi vse, je dejal Pirnat. Zavod namreč nima nobene besede pri odločanju o razpolaganju s to naložbo in tudi ni upravičen do bilančnega dobička zavarovalnice.
Zahteva za ustavno presojo bo vsebovala tudi predlog za začasno zadržanje nekaterih določb zakona, ki je sicer začel veljati tik pred koncem leta 2012. Ustavno sodišče naj zadrži določbe, ki zahtevajo, da se v določenem roku izvede prenos državnega premoženja na holding, je povedal Pirnat in dodal, da to sicer ne bo oživilo Agencije za upravljanje kapitalskih naložb RS, ki je ugasnila z uveljavitvijo zakona.
"Nimajo argumentov"
Zadržanje izvajanja zakona o Slovenskem državnem holdingu bi po besedah poslanca SDS Marka Pogačnika pomenilo ne le enega temveč deset korakov nazaj. Z zakonom se bo zagotovilo upravljanje celotnega državnega premoženja z enega mesta, s tem pa se bo lahko dokazovala tudi odgovornost, je zatrdil. "Predlagatelji nimajo nobenih argumentov, da bi se zakon zadržal," je poudaril.
Ključni namen sprejetja tega zakona je bil boljše, učinkovitejše, transparentnejše in gospodarnejše upravljanje državnega premoženja. Ko je s tem premoženjem upravljala Agencija za upravljanje kapitalskih naložb RS, ni bilo tako, je ugotovil. Kot dokaz je navedel podatek, da je imel leta 2011 proračun iz naslova upravljanja državnega premoženja 34 milijonov evrov prihodkov, medtem ko so odhodki presegli 500 milijonov evrov.
Na očitek predlagateljev, da se prihodki od tega premoženja ne bodo avtomatično stekali v proračun, temveč bodo ostali holdingu, je Pogačnik odvrnil, da v Sloveniji že obstajajo državni holdingi. Eden takšnih je Holding Slovenske elektrarne, kjer prihodki od prodaje naložb prav tako niso prihodki proračuna temveč ostanejo holdingu. Slovenski državni holding bo v 100-odstotni državni lasti in ne more prihajati do oškodovanja proračuna, ta se bo polnil iz naslova dividend, je napovedal.
Ob tem je Pogačnik poslancem SD očital, da zahtevajo umik politike iz upravljanja državnega premoženja, po drugi strani pa si želijo državnemu zboru zagotoviti čim več besede pri tem. "Če se kje sprejemajo politične odločitve, se v DZ," je dejal.
grobarji