Slovenija
64 ogledov

SDS nad Gjerkeša

(Foto: Dejan Mijovič) Žurnal24 main
Nekdanji minister Gjerkeš zavrnil namigovanja SDS o sumih nepravilnosti pri naročanju blaga in storitev na Službi vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko. Navedbe SDS ne držijo, pravi.

Parlamentarni odbor za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je razpravo o sumu nepravilnosti pri naročanju blaga in storitev na Službi vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko (SVLR) sklenil brez glasovanj o sklepih, o tem pa bodo odločali na eni prihodnjih sej. Člani odbora so namreč predlagali več dodatnih sklepov oziroma spremembe sklepov, ki jih je predložila predlagateljica nujne seje, poslanska skupina SDS. Predsednik odbora Vili Trofenik iz Zaresa je zato predlagateljem dal možnost, da o teh predlogih sprememb razmislijo.

Poslanska skupina SDS odboru predlaga, naj urad za nadzor proračuna in računsko sodišče pozove, da preverita ravnanja nekdanjega ministra Gjerkeša. V SDS predlagajo tudi, naj se komisiji za preprečevanje korupcije in organom pregona posreduje gradivo in magnetogram s seje.

Blago dvakrat naročili?
V SDS menijo, da obstajajo sumi nepravilnosti pri sklepanju posla za promocijske izdelke z znaki skladov EU v Sloveniji.

Kot so opozorili v zahtevi za sklic seje, je SVLR avgusta lani z dvema različnima podjetjema na isti dan sklenila "popolnoma identična sporazuma z istimi zneski". Z vsakim podjetjem naj bi sklenili posel, vreden 1,1 milijona, skupaj torej 2,2 milijona. Zvonka Laha iz SDS je zanimalo, zakaj se je sporazuma podpisalo z obema ponudnikoma in zakaj niso sklenili protikorupcijske klavzule. Prav tako je Lah želel vedeti, ali drži, da je bilo blago dvakrat naročeno pri dveh izvajalcih.

Navedbe ne držijo!
Nekdanji minister za lokalno samoupravo Henrik Gjerkeš je razložil, da je predlagatelj seje "zelo po svoje razumel sam postopek in sploh koncept delovanja sukcesivnega naročanja". Po njegovih besedah navedbe SDS ne držijo.

Pojasnil je, da Evropska komisija ob dodelitvi evropskih sredstev zahteva, da se določen delež sredstev, do štiri odstotke, nameni za obveščanje javnosti o tem. V Sloveniji so se odločili v ta namen porabiti 2,5 odstotka vseh sredstev oziroma 1,3 milijona evrov. Izvajalce se je iskalo prek javnega naročila, torej po uradnem postopku.

Izbrani so bili trije izvajalci, eden od njih je odstopil še pred podpisom pogodbe. S preostalima dvema pa so okvirni sporazum "seveda sklenili na isti dan". Za Gjerkeša bi bilo bolj čudno, če sporazuma ne bi podpisali na isti dan. Kot je namreč opozoril, gre za pogodbo, skupaj vredno le 1,1, milijona in ne 2,2, oba ponudnika pa med seboj tekmujeta za vsako dobavo materiala posebej. Sodelovanje z obema ponudnikoma je podpisano do leta 2014.

Z Gjerkešem se je strinjala tudi direktorica urada za kohezijsko politiko na SVLR Mateja Čepin, ki je dodala, da ni nobenega utemeljenega suma, da bi bilo z razdeljevanjem sredstev kaj narobe.

Lah je kljub temu vztrajal, da se mu postopek "ne zdi preveč gospodaren", saj imata obe izbrani podjetji zagotovljen posel, in to kar do leta 2014. Mirko Brulc iz SD mu je odvrnil, da "gre spet za igrico obremenjevanja članov odbora in blatenje vlade".

Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.