Letošnja suša je močno prizadela slovensko pridelavo koruze. Po podatkih Statističnega urada RS (SURS) naj bi pridelali 5,4 tone koruze za zrnje na hektar, kar je za 24 % manj kot lani oziroma za 38 % manj od povprečja zadnjih desetih let. Skupno naj bi s približno 42.000 hektarjev površin pospravili le okoli 227.160 ton koruze za zrnje.
Še večji je izpad pri silažni koruzi, ki je pomembna predvsem za prehrano goveda. Pri silažni koruzi naj bi povprečni pridelek znašal le 27,2 tone na hektar, kar je za 29 % manj kot lani in za 39 % manj od desetletnega povprečja.
Ob tako velikem izpadu pridelka se postavlja vprašanje, ali bodo morali živinorejci zaradi dražje oziroma težje dostopne krme povečati cene svojih proizvodov in ali se bodo posledice suše poznale tudi na trgovskih policah. Na ministrstvu za kmetijstvo za zdaj mirijo, da slabša domača letina sama po sebi ne pomeni nujno izrazitejših podražitev hrane.
Največ težav pri zagotavljanju krme za govedo
Posledice letošnje suše bodo najbolj neposredno občutili govedorejci in pridelovalci mleka. Koruzna silaža je namreč pomemben del krmnih obrokov, njen izpad pa bodo morali rejci nadomestiti z drugimi krmnimi viri, prilagoditi prehrano živali ali manjkajoče količine dokupiti. To lahko poveča stroške reje, ob neustrezni prehrani živali pa vpliva tudi na njihovo proizvodno sposobnost, predvsem na mlečnost in prirast, pojasnjujejo na ministrstvu.
Težava pa ni omejena zgolj na koruzo. Suša in visoke temperature so prizadele tudi travinje in druge krmne rastline, zato je na nekaterih kmetijah manj tudi sena in travne silaže. Prav zagotavljanje zadostnih količin kakovostne voluminozne krme bo po oceni ministrstva eden največjih kratkoročnih izzivov za živinorejce.
Koruza je dražja kot lani, a večjih cenovnih pretresov za zdaj ni
Slovenija bo morala izpad domače pridelave nadomestiti predvsem z uvozom in uporabo razpoložljivih zalog. A od kod? Letošnje neugodne vremenske razmere namreč niso prizadele samo Slovenije, temveč tudi številne druge evropske države. Posledice dolgotrajne suše in visokih temperatur so bile posebej izrazite v zahodni, srednji in jugovzhodni Evropi, v Franciji so recimo letos pridelali kar 42 odstotkov koruze za zrnje manj kot leto prej in najmanj po letu 1976, manj so pridelali tudi v Nemčiji in na Madžarskem.
Po jesenski oceni Evropske komisije naj bi proizvodnja koruze v Evropski uniji v tržnem letu 2026/2027 znašala približno 48,5 milijona ton, kar je okoli 20 odstotkov pod petletnim povprečjem. Zaradi zmanjšane domače proizvodnje se pričakuje tudi povečanje uvoza koruze v EU.
Med najpomembnejšimi dobaviteljicami koruze na slovenski trg sta že zdaj Hrvaška in Madžarska, na ministrstvu pa ocenjujejo, da bi bilo mogoče morebitni primanjkljaj nadomestiti tudi z uvozom iz Brazilije in ZDA. Čeprav so bile zaradi suše prizadete tudi nekatere druge evropske pridelovalke, za zdaj ne zaznavajo večjih cenovnih motenj.
Prodajna cena koruze je sicer približno 30 do 40 evrov na tono višja kot v enakem obdobju lani, vendar na borzah trenutno ne zaznavajo izrazitejših odklonov, ki bi bili posledica letošnje slabše letine.
Ob tem opozarjajo, da uvoz koruze za zrnje ne more neposredno nadomestiti izpada koruzne silaže - pri tej bodo morali rejci iskati tudi druge ustrezne krmne vire.
Trgovci: napovedi podražitev za zdaj ni
Pri trgovcih smo preverili, ali zaradi slabše letine koruze že zaznavajo pritiske na nabavne cene živil in ali pričakujejo, da se bodo ti prenesli tudi na kupce.
V Sparu pravijo, da trenutno nimajo nobenih napovedi dobaviteljev o zvišanju nabavnih cen izdelkov. "Cene v trgovinah oblikujemo na podlagi nabavnih cen, zato se lahko ob njihovem povišanju spremenijo tudi maloprodajne cene," pojasnjujejo. Ob tem dodajajo, da si prizadevajo morebitnih podražitev ne prenašati vedno v celoti na kupce in ohranjati čim ugodnejšo ponudbo.
Podobno zadržani so v Mercatorju. Poudarjajo, da kot trgovec nimajo neposrednega vpliva na gibanje cen surovin in stroške njihove predelave. Morebitne posledice slabše letine koruze za nabavne cene živil, proizvodne stroške in prihodnje gibanje cen lahko po njihovem mnenju najbolj relevantno pojasnijo proizvajalci in predelovalci.
Posledice se lahko pokažejo z zamikom enega leta
Čeprav bi se višji stroški krme lahko postopoma prenesli tudi v cene živalskih proizvodov, prenos ni neposreden in praviloma ni sorazmeren z zvišanjem cen krmnih surovin, pojasnjujejo na ministrstvu. Krma je namreč le eden od stroškovnih elementov živinoreje, na končne cene pa vplivajo tudi stroški energije, dela, predelave in transporta ter razmerja med ponudbo in povpraševanjem.
Analize za evrsko območje kažejo, da lahko učinki cenovnih šokov na inflacijo hrane dosežejo največjo vrednost približno po enem letu.
Ministrstvo zato za zdaj ne pričakuje, da bi slabša domača letina koruze sama po sebi povzročila izrazitejše podražitve mesa, mleka, jajc in drugih živalskih proizvodov.
Težave v govedoreji se sicer trenutno kažejo tudi v nasprotni smeri: zaradi pomanjkanja krme in slabših možnosti zagotavljanja lastne zaloge so nekateri rejci že zmanjšali stalež goveda oziroma izločili več živali za zakol. To je kratkoročno povečalo ponudbo goveda in prispevalo k pritisku na odkupne cene goveda in govejega mesa. Tudi na trgu mleka se soočajo z znižanjem odkupnih cen.
Država napoveduje pomoč kmetom
Ministrstvo ob letošnji suši že izvaja več aktivnosti za pomoč prizadetim kmetijskim gospodarstvom. Kmetom pri uveljavljanju višje sile zaradi suše njenega nastanka ni treba posebej dokazovati, saj se ta ugotavlja na podlagi uradnih podatkov Agencije RS za okolje. V javno obravnavo so nedavno posredovali tudi predlog odloka o finančni pomoči zaradi izpada krme v letu 2026, za ta namen so predvideli 10 milijonov evrov. Preverjajo tudi možnost izplačila delnih predplačil za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost še letos, vendar odločitev o tem še ni sprejeta.
Če bi se razmere na trgu s krmnimi surovinami poslabšale, ministrstvo kot eno od možnosti omenja tudi uporabo državnih blagovnih rezerv.
Namesto koruze sirek in sudanska trava?
Dolgoročno pa bo po njihovem mnenju nujno prilagajanje kmetijske pridelave pogostejšim sušnim obdobjem. Med možnostmi so uporaba na sušo odpornejših krmnih rastlin, kot sta sirek in sudanska trava. Prav tako je možno siliranje žit v voščeni zrelosti, dodajajo. Pomembno bo tudi pravočasno načrtovanje in zagotavljanje zadostnih zalog voluminozne krme, po možnosti že v spomladanskih mesecih, ko je njena razpoložljivost praviloma večja.
"Dolgoročno bo treba več pozornosti nameniti tudi prilagajanju strukture kmetijske pridelave lokalnim pridelovalnim razmeram, zlasti pri izbiri zemljišč, primernih za pridelavo koruze. Pri tem je treba upoštevati predvsem talne in vodne razmere ter izpostavljenost posameznih območij suši. Na območjih z večjim tveganjem za pomanjkanje vode bi bilo smiselno preučiti možnosti uvajanja drugih, na sušo odpornejših poljščin," še poudarijo.
Sudanostan..... to je novo poimenovanje Slovenista na....
Sam sem vsak dan na sprehod hodil tudi med koruznimi polji. Opazoval sem, kako koruza propada in postaja vse manj uporabna za krmo. Kmetje pa kot da čakajo na čudež, namesto da bi pospravili žito, dokler ima vsebi še kaj… ...prikaži več koristnih snovi. Naj raje pravočasno opravijo svoje delo, namesto da jokajo, ko je prepozno. Pa ne puščajo propasti samo koruze, še mnogo je propadajočih poljščin. Nekaterih nikoli ne pospravijo. Potem pa vse to plačujemo potrošniki, od države pa zahtevajo pomoč. FUJ!!!
Država naj da subvencije za namakanje. Suša je zadela tista polja, kjer je teren slabo namakan. Prav zanimivo je bilo gledati, ko so bila nekatera polja polna zelene koruze, malo stran pa katastrofa. Krivi so tudi kmetje, ker sejejo koruzo,… ...prikaži več kjer vedo, da bo slab pridelek.