“Ko sva z možem vzela vsak po pol posojila za stanovanje, sem se morala življenjsko zavarovati. Zdaj me skrbi, ali bi morala morda imeti še nezgodno zavarovanje,” pravi naša bralka, ki nima otrok.
Banka zavaruje le sebe
Če je edini namen tega zavarovanja zahteva banke za zavarovanje posojila, bralka ne potrebuje druge police, če pa jo ima tudi za svojo varnost, potem svetujemo dodatno nezgodno zavarovanje, pravijo pri Triglavu. Tudi na KD Življenje menijo, da so dodatna zavarovanja “potrebna zaščita vsakega kreditojemalca”.
“Banka zavaruje le svoj interes in se večinoma ne prilagaja strankinim potrebam. Ob sklenitvi kredita pogosto zahtevajo sklenitev življenjskega zavarovanja v višini posojila in zavarovanje nepremičnine za požar in potres, če je ta pod hipoteko,” pravi Katja Majerle iz družbe Individa. Za nekoga, ki mora skrbeti za starše brez dohodkov, tako zavarovanje ni primerno.
“V primeru smrti se z zavarovalnino pokrije kredit, njeni vzdrževani starši pa ostanejo brez dohodka. Če voda poplavi hišo in uniči vso opremo, tega nima zavarovanega. Če se stranka ponesreči v prometni nesreči in ostane invalid, jo država invalidsko upokoji, prejema polovico nižje dohodke, odhodki se ji povišajo, saj mora življenje prilagoditi invalidnosti, kredit in stroški za vzdrževanje staršev pa ji ostanejo,” na pomanjkljivosti takega zavarovanja opozarja Katja Majerle.
Mojca Štrucl iz Zveze potrošnikov Slovenije bralki svetuje, naj najprej preveri, ali je že nezgodno zavarovana kje drugje in kakšno kritje omogočajo že sklenjena zavarovanja. “Nezgodno zavarovanje je posebej smiselno, če bi izguba njene delovne sposobnosti zanjo in za bližnje predstavljala veliko finančno breme. Nujna je ustrezno visoka zavarovalna vsota, da premija ne bo stran vržen denar, ki ne omogoča ustreznega varstva,” opozarja Štruclova.
In zakaj tajkunski krediti niso tako zavarovani, da mora sedaj država dokapitalizirati banke. Malemu človeku je treba pobrati vse, a mafija odira državo.