Zadnje čase se veliko govori o mobingu. Zaposleni se namreč sklicujejo na mobing že v primerih, ko delodajalci od njih zahtevamo nekoliko več dela ali kvalitetnejše opravljanje dela. Zato me zanima, kakšne situacije pravzaprav zajema mobing? Kje je meja med delodajalčevo zahtevo po resnem opravljanju dela na eni in šikaniranjem na drugi strani in ali se enkratno šikaniranje s strani delodajalca že obravnava kot mobing? Hvala.
V slovenski delovno pravni zakonodaji mobing označujemo kot trpičenje na delovnem mestu. Zakon konkretnih primerov mobinga sicer ne našteva, zato je zelo uporabna sodna praksa, ga pa opisuje preko precej široke definicije.
Trpinčenje na delovnem mestu je vsako ponavljajoče ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno oziroma žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti posameznim delavcem na delovnem mestu ali v zvezi z delom.
To je torej vsako nasilje nad osebnostjo delavca, s psihičnimi posledicami, ki ustvarjajo občutek strahu in ogroženosti, povzročajo dodaten pritisk, ki presega običajni pritisk, ki ga prinaša delovno okolje, pa četudi je ta včasih nekoliko povečan. V skladu z zakonom o delovnih razmerjih (ZDR-1) mora namreč delavec upoštevati zahteve in navodila delodajalca v zvezi z izpolnjevanjem pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja.
Bistvena razlika je torej predvsem v tem, da je mobing usmerjen na osebnost delavca, na njegove značajske lastnosti, na nedopustne žalitve, da se izvaja v primitivni obliki, ne pa na njegove obveznosti, ki jih ima po zakonu ali po pogodbi o zaposlitvi.
Pomembna je tudi frekvenca mobinga. Da lahko govorimo o mobingu, se mora takšno nasilje ponavljati v rednih časovnih intervalih, najmanj enkrat tedensko.
Enkratno šikaniranje, pa četudi je to nedopustno, še ni trpičenje, ki bi ga lahko pravno okvalificirali kot mobing. Je pa lahko alarm, da z delodajalcem ni vse v redu. Prav tako mobing ne zajema občasnih konfliktov, nestrinjanj, nenamernih izbruhov jeze ali kakšnega drugega enkratnega ravnanja, brez namena prizadeti dostojanstvo delavca. Tudi diskriminacije ne smemo mešati z mobingom. Tudi ta je sicer protipravna, a ni zajeta s pojmom mobinga.
V praksi so najpogostejši primeri trpinčenja na delovnem mestu obrekovanje, povzročanje psihične škode, grožnje (ustne, pisne ali neverbalne), socialna izolacija, ignoriranje, poniževanje, zmerjanje, namerno oviranje pri napredovanju, posmehovanje, oviran dostop do pomembnih informacij, napadi na osebno dostojanstvo, kričanje, konstantno neutemeljeno kritiziranje ipd.
Mag. Boštjan J. Turk
vsak izbruh je mobing. se kdo pocuti dobro, ce nekdo izbruhne? ne. ergo. ce ne znas brez tega, nisi za sefa
Sem razbral iz naslova, da je šef pokozlal tole babo??
Še dobro, da prispevek ni napisal Boštjan M Turk..On sicer piše za Nora24tv kot, vsem znani profesor in velik podpornik JJ.