"Na ministrstvo za finance prihajam petič, prvič v zgodnjih devetdesetih, po štirih ali petih letih sem odšel, vodil svoje podjetje, potem sem bil na banki, nato dvakrat državni sekretar in nazadnje sem bil minister. Imam izkušnje iz zasebne in javne sfere," je ob začetku predstavitve poslancem povedal Andrej Šircelj, kandidat za ministra za finance. "Kandidatura je izziv, da nekaj dobrega naredim za Slovenijo," je dejal.
"Situacija danes ni takšna, da bi z lahkotnostjo sprejemal to funkcijo. Mednarodne razmere so se zaostrile, kar je včasih veljalo, zdaj ne velja več. Smo pred novim geostrateškim redom, novimi delitvami, interesnimi sferami …" je povedal in dodal, da je največji problem, ki ga ima Evropa, demografski problem in prevelika birokracija in administracija.
Napovedana gospodarska rast je med 1,9 in 2,1 odstotka. Mislim, da lahko naredimo več.
"V zadnjih štirih letih je prišlo do prehude davčne obremenitve, uvedli obvezni zdravstveni prispevek, prispevek za dolgotrajno oskrbo, povečevali davek na dohodek pravnih oseb, otežili delovanje normirancev, uvedli davek na bilančno vsoto bank in ukinili dohodninsko reformo Janševe vlade. Ljudje so plačevali tudi skriti davek pri dohodnini, ker se pri splošni olajšavi ni v celoti upoštevala inflacija. Zaradi tega so se povečali prihodki, ampak še bistveno bolj, skoraj dvakrat toliko odhodki," je opozoril.
Opozoril je, da naj bi primanjkljaj dosegel 3,2 odstotka in narasel celo na 3,7 odstotka, kar je več od maastrichtskih kriterijev. "Zaradi tega ljudje zdaj ne živijo slabše, bodo pa lahko v prihodnosti slabše živeli," je opozoril in dodal, da se junija začne postopek, v katerem bo Evropska komisija pregledala vse države, sprejme pa lahko ukrepe, ki niso prijetni. "Maastrichtskih kriterijev ne bomo presegli le pri primanjkljaju, ampak tudi pri dolgu. Zaradi tega sem zaskrbljen," je dejal.
Šircelj je ponovno poudaril vsebino koalicijske pogodbe zagotovil, da bo dosledno spoštoval fiskalna pravila in da bo vsak ukrep presojal tako, da ne bo ogrozil javnih financ in da primanjkljaj ne bo presegel treh odstotkov BDP. "Koliko bom uspešen, boste videli," je dejal.
"Davke bomo napovedali vnaprej, tako da bo sistem predvidljiv in da bo šel proti čim večji konkurenčnosti. Nujno je treba razbremeniti delo, to smo začeli že v prejšnji vladi s povečanjem splošne olajšave, podoben ukrep bomo predlagali zdaj. Ukinili bomo najvišjo stopnjo dohodnine 50 odstotkov. Uvedli bomo družinsko dohodnino, to pomeni, da bo družina dobila en informativni izračun dohodnine in ne vsak posebej, da bomo imeli možnost skupaj uveljavljati olajšavo za otroke, da ne bo treba računati, kaj se bolj splača," je napovedal. Podprl je tudi že sprejeto razvojno kapico, "saj je tudi najvišja pokojnina omejena".
"Ustanovili bomo demografski sklad, kamor se bo preneslo celotno državno premoženje, večina ga je v SDH, ampak ne le to," je še ponovil napoved iz koalicijske pogodbe.
Prvi mu je vprašanje postavil odhajajoči minister za finance Klemen Boštjančič. Vprašal ga je, kaj bo nova koalicija najprej rezala, če bo treba, ter ali je pripravljen javno nasprotovati koaliciji, če bo sprejema ukrepe, ki bi srednjeročno ogrozili javne finance.
"Plače v javni upravi so se izjemno povečale v zadnjem obdobju. To je eno od področij, ki je šlo izven nadzora. Tukaj bo treba razmisliti, kako s to reformo nadaljevati. Vidim ogromno priložnosti za zasebne investicije," je povedal Šircelj.
"Za leto 2027 bo treba finančno vzdržnost doseči z zmanjševanjem izdatkov na vseh področjih, če bo seveda takšna politika sprejeta. Celotna vlada bo sprejela politiko, kako sprejeti največ tri odstotke primanjkljaja," je odgovoril in dodal: "Uvedli ne bomo nobenega Zujfa!"
Dodal je še, da bodo začeto gradnjo javnih stanovanj nadaljevali, bolj pa bodo stimulirali zasebno gradnjo stanovanj.
dezurni@styria-media.si
