Nova ureditev, ki naj bi bila na ustavni ravni, zajema 91 naselij, ki jih že predvideva uredba o dvojezičnih krajevnih tablah iz leta 1977, ter že postavljene table v Pliberku in Drveši vasi, ki jih je doslej odredilo avstrijsko ustavno sodišče.
Poleg tega so vštete vse dosedanje odločbe ustavnega sodišča ter naselja, v katerih je delež slovenskega prebivalstva na popisu prebivalstva leta 2001 znašal vsaj 17,5 odstotka. Odstotkovni delež v zakonu ne bo zapisan, ampak bodo namesto tega našteta le naselja.
Prišli do cilja
Deželni glavar avstrijske Koroške Gerhard Dörfler je po koncu današnjih osemurnih pogajanj izrazil prepričanje, da "smo 26. aprila Avstrijsko državno pogodbo (ADP) dokočno pripeljali do cilja". Dogovor ne prinaša ne zmagovalcev ne poražencev in pomeni "konsenz z veliko odgovornostjo", je dejal.
Državni sekretar v uradu avstrijskega kanclerja Josef Ostermayer je menil, da bo ureditev v avstrijskem parlamentu mogoče potrditi še pred parlamentarnimi počitnicami, ki se začnejo v začetku julija. Pri tem je izrazil upanje, da ne bo mogoče doseči le ustavnopravne večine, temveč celo soglasno podporo.
"Skočili čez lastno senco"
Po besedah predsednika Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) Valentina Inzka je bilo z današnjo "kraljevsko etapo zaključeno poglavje v zgodovini, sedaj pa se začne lahko novo". V interesu dežele Koroške so predstavniki manjšine "skočili čez lastno senco", sedaj pa se bodo z vso odgovornostjo udeležili pri uveljavitvi ukrepov.
Za predsednika Zveze slovenskih organizacij (ZSO) Marjana Sturma je bila danes "dosežena sprememba paradigem", ki sicer ni povsem uresničila pričakovanj, vendar v sebi nosi ogromno razvojnega potenciala. Zato je vesel, da je lahko sodeloval pri tem "zgodovinskem dogodku", je zatrdil Sturm.
Predsednik Skupnosti koroških Slovencev (SKS) Bernard Sadovnik pa je prepričan, da so "z rešitvijo v paketu ustregli želji koroškega prebivalstva".
O dogovoru na referendumih
O doseženem dogovoru bodo na južnem Koroškem potekali referendumi, pri čemer naj bi deželna vlada avstrijske Koroške na svoji seji v sredo določila tako termin kot območje glasovanja - ali naj bi namreč potekalo v vsakem kraju posebej ali po občinah oziroma celotni regiji.
Občine bodo v prihodnje imele možnost, da s sklepi občinskih svetov zagotovijo dodatne topografske napise. Splošne razširitvene klavzule za dvojezične table pa ne bo, tako kot tudi ne štetja manjšine, kot so ga zahtevali svobodnjaki na avstrijskem Koroškem.
Slovenščina ostaja, kjer je
Raba slovenščine na uradih ostaja neokrnjena v vseh tistih občinah, kjer je bila mogoča že doslej. V občini Dobrla vas, za katero je avstrijsko ustavno sodišče že leta 2000 izdalo odločbo o dopustnosti rabe slovenščine na uradih, bo ta v prihodnje omogočena za prebivalce tistih treh krajev, ki bodo označeni dvojezično. V občini Škocjan bo taka ureditev veljala za prebivalce enajstih dvojezično označenih naselij.
Za slovensko glasbeno šolo na avstrijskem Koroškem naj bi se našla sistemska ureditev, ki naj bi jo postavila v enakopraven položaj z nemškim Musikschulwerkom. Kot piše v danes sprejetem memorandumu, bodo povabili tudi Slovenijo, "da se udeleži financiranja".
S sredstvi iz tako imenovanega plebscitnega daru, ki ga je avstrijska zvezna vlada lani ob 90. obletnici koroškega plebiscita namenila deželi Koroški, naj bi podprli razne projekte, med drugim dvojezične otroške vrtce. Poleg tega naj bi avstrijsko ministrstvo za pouk Slovenski gimnaziji v Celovcu namenilo dodatna sredstva. Pri deželni vladi avstrijske Koroške pa nameravajo ustanoviti forum za dialog o manjšinskih vprašanjih.
