"Potoval sem v tretjem razredu in spal v kabini v zadnjem delu ladje," je le nekaj dni po brodolomu Titanika v New Yorku dejal Markun. "Z mano je bila moja deklica in svak, Janez Markun, ki je hotel priti v ZDA na delo in ki je zapustil ženo in pet otrok v Sloveniji."
Nato pa je, kot piše spletna stran Encyclopedia Titanica, novinarjem narisal preprost načrt ladje in pokazal, v katerem delu je imel kabino. "Globoko sem že spal, ko je ladja trčila v ledeno goro," je nadaljeval.
Ujela sta zadnji čoln
"Torej, bili smo v sobi. Vstal sem in si oblekel suknjič in oblekel hčerko. Nadel sem ji rešilni jopič in nato še sebi. Ura je bila okoli enajst zvečer, ko nas je nekdo zbudil. Ko smo prišli na vrh ladje, sem videl, da se je sprednji del ladje že potapljal in da je bila ladje že precej nagnjena. Rešilni čoln je bil že spuščen in mislim, da je bil zadnji.
Vzeli so mojo deklico in jo z vrvjo spustili v čoln. Nato pa so še mene. Ne vem, zakaj so to naredili, mogoče zato, ker je bil zadnji čoln in ker je bilo še nekaj prostora. Ko sem prišel na čoln, sem ugotovil, da sem edini moški na njem. Na njem so bile ženske in otroci in mornar, ki je veslal. Mislim, da sem bil zadnji moški, ki sem prišel z ladje," je povedal.
To pričevanje se sicer nekoliko razlikuje od zgodbe Mance Karun, poročene Juvan, ki je umrla leta 1971. Leta 1967 pa jo je objavil Nedeljski dnevnik. Takrat naj bi mornar Francu iz rok odtrgal hčerko in odnesel v čoln. Karun si je nato pripel rešilni jopič in skočil v morje. Svaku je zakričal, da naj skoči še on, a mu je ta dejal, da ne upa.
Franc je nato odplaval za čolnom, v katerem je bila Manca. Na čoln mu je nato pomagal neki moški, sicer strežnik z ladje, ki mu je Karun večkrat dal napitnino.
Karun: Ladja se ni razpolovila
"Ladja je potopila okoli petnajst minut do ene ure zjutraj, ko smo bili s čolnom oddaljeni sto metrov. Njen sprednji del se je potopil in zadnji del se je dvignil navpično in potonil," se je takrat spominjal Karun in dodal, da je eksplodiral eden izmed dimnikov.
"Nisem videl, da bi se ladja razpolovila. Sledil je grozen prizor, ko so ljudje začeli padati v morje in kričati na pomoč. Tega nikoli ne bom pozabil."
V čolnu čakali še več kot štiri ure
Potem, ko se se uspeli rešiti iz potapljajoče se ladje, so v čolnu do prihoda ladje Carpathia čakali še štiri ure in pol. Kot je takrat povedal Franc, je bilo morje mirno in v njem se je vidlo več kosov ledu.
"Bilo je mrzlo kot za božič in od mraza smo se vsi tresli. Moja deklica je bila v istem čolnu in je bila zelo pogumna. Skušal sem ji pomagati, da jo ni zeblo," se je takrat spominjal.
Kaj se je zgodilo s svakom, ne ve. Nazadnje ga je videl, ko so skupaj prišli do rešilnih čolnov. "Potopil se je z ladjo," je dejal in dodal, da na čolnu ni umrl nihče.
Na Carpathio so prišli šele okoli pol šeste ure zjutraj. "Ko smo prišli na ladjo, so ljudje jokali in bili pretreseni od šoka. "Tudi jaz sem bil v šoku. Nikoli še nisem doživel takšne izkušnje," je dejal in dodal, da so najprej pregledali zdravniki.
Ko so prispeli v New York, je šel v bolnišnico in bil tam tri dni. "Sedaj sem počutim že bolje in podjetje mi je kupilo karto, tako da se lahko sedaj odpravil v Galesburg. Franc in Manca Karun sta namreč potovala v ameriško zvezno državo Illinois, kjer je Karun delal.
