V nadaljevanju preberite:
- Pogovarjali smo se z Bernardo Bele iz Mediteranskega inštituta za okoljske študije in Nino Razen iz Dinaricuma.
- Raziskovalki pojasnjujeta, kako bi morali biti pravilno urejeni prehodi za večje živali in kakšne so posledice, ker tega pri nas ni.
- Ekodukti morajo biti del dolgoročnega prostorskega načrtovanja.
- Delavnice o zvereh bodo tudi na Festivalu za ljubitelje živali v Novi Gorici, ki bo v nedeljo 31. maja.
Umetni prehod za varno gibanje divjih živali prek avtoceste, ki povezujejo habitate, imenujemo tudi ekodukt. Javnosti so zelo poznani tuneli, ki jih na primer gradijo pod cestami za lažji prehod žab in drugih manjših živali, medtem ko v Sloveniji ni niti enega pravilno izdelanega prehoda za velike živali. O problematiki smo govorili z Bernardo Bele, asistentko na Mediteranskem inštitutu za okoljske študije Znanstveno-raziskovalnega središča (ZRS) Koper in Nino Ražen iz Društva za ohranjanje, raziskovanje in trajnostni razvoj dinaridov – Dinaricum. Obe boste lahko srečali tudi v nedeljo, 31. maja na Festivalu za ljubitelje živali, kjer bosta vodili aktivnosti na temo sledi prisotnosti velikih zveri, ki jih lahko najdemo v naravi.
"Prometna infrastruktura močno razdrobi prostor in živalske populacije. Prehodi za divje živali morajo biti načrtovani na mestih, kjer živali dejansko prehajajo, biti dovolj široki, mirni, ozelenjeni in povezani z usmerjevalnimi ograjami. Če so narejeni samo formalno ali na napačnih lokacijah, pogosto ne delujejo," je povedala Nina Ražen za Žurnal24.
V NEDELJO 31. MAJA vabljeni v Deželo prijateljev, kjer se bo odvijal tudi Festival za ljubitelje živali, kejr boste v živo spoznali številne živali, od kač, velikih insektov, velikih papig, ujed, številnih psov, mačk in še veliko drugega. Dogodek je brezplačen. Več o dogodku TUKAJ.
Bernarda Bele pa je podelila izkušnjo iz domačega okolja: "Ker sama prihajam iz Novega mesta lahko povem, da je nekakšen 'poizkus' prehoda za prostoživeče živali pri Karteljevem, tik pred Novim mestom, vendar pa tudi ta ni ustrezen, saj ni ozelenjen z drevesi/grmovjem, poleg tega pa tik ob prehodu poteka regionalna cesta Novo mesto – Trebnje, kar je za živali moteče. Drugih prehodov za živali v Sloveniji ni, razen malo številnih tunelov, ki pa so bili zgrajeni zaradi geomorfologije površja in ne zaradi povezovanja življenjskih prostorov živali."
Največja težava med Ljubljano in Koprom
Gospa Bele je pojasnila, da je za uspešno povezavo habitatov in izmenjavo genov populacij živali preko prometne in ostale infrastrukture pomembno, da se v sodelovanju s strokovnjaki za ekologijo živali zgradi primerne prehode za živali, ki morajo biti dovolj široki, ustrezno ozelenjeni, na njih ali v neposredni bližini ne sme biti cest, dobro je, da je na obeh straneh prehoda gozd. Podobne zahteve so za prehode upoštevali pri gradnji hrvaških avtocest, zasledila pa jih je tudi v Kanadi, še posebej v okolici narodnih parkov.
Delavnice o prepoznavanju sledov divjih živali, kako ravnati, če jih srečamo in druge zanimivosti boste lahko spoznali to nedeljo, 31. maja, na Festivalu za ljubitelje živali v Novi Gorici med 10. in 19. uro. Celodnevno pestro dogajanje za vso družino vključuje številne aktivnosti, predvsem pa se bodo živaloljubci iz vse Slovenije lahko na edinstvenem dogodku v živo srečali s številnimi živalmi in jih tudi božali.
"V Sloveniji je zlasti problematična avtocesta med Ljubljano in Koprom, kjer do predora Kastelec ni niti enega tunela, poteka pa tukaj pomemben prehod med populacijami v Dinaridih in na drugi strani Alpami. Kot sem slišala, naj bi se v bližnji prihodnosti zgradil prehod za živali pri Ravbar Komandi, kjer prehaja res dosti živali, ki pa jih trenutno ovirajo tako avtocesta, kot regionalna cesta in železnica," je izpostavila najbolj perečo problematiko raziskovalka na Mediteranskem inštitutu za okoljske študije.
Gospa Bele pravi, da izgradnja velikih prehodov ni vedno smiselna, na lokalnih ali regionalnih cestah se tako na nevarnih mestih na primer uporabljajo odsevniki ali pa opozorilne luči, ki začnejo svetiti in opozarjati voznike, ko je v bližini ceste večja žival. Strokovnjakinja še opozarja: "Prehodi za živali niso pomembni le za živali ampak tudi za ljudi, z izgradnjo le teh se namreč zmanjša število škod na prevoznih sredstvih in zmanjša število poškodb pri udeleženih voznikih."
Nina Ražen pa posledice slabih povezav habitatov ne vidi le v več povoženih živali, ampak tudi izolaciji populacij, izgubi genetske povezanosti in več konfliktih z ljudmi. Opozarja, da morajo biti ekodukti del dolgoročnega prostorskega načrtovanja, zato je pomembno, da se infrastruktura načrtuje skupaj z naravovarstveniki, lokalnimi skupnostmi in stroko že od začetka. "Pomembno pa je tudi pridobivanje teh informacij. In tu nastopijo prav vsi posamezniki. Dobrodošli, da prispevate informacije o opažanjih in povozih živali, ali se nam na aktivnostih in popisih pridružite kako drugače, preko različnih projektov Dinaricum," je povabila predstavnica omenjenega Društva.
Ste opazili te sledi?
Vse, ki vas narava zanima in najdete znake ali sledi prisotnosti volka, šakala, risa ali medveda, vabijo k sodelovanju z vnosom fotografij ter zvočnih posnetkov v platformo iNaturalist, kjer imajo kot projekt tudi svojo zbirko z imenom Wild Tracks Adriatic Ionian Carnivores. Bralce, ki jih o projektu 4PETHABECO ali velikih zvereh zanima več, pa vabimo k brskanju po projektni strani in strani na socialnem omrežju.
