Slovenski politični prostor naj bi bil še vedno preveč razdeljen, da bi lahko prišlo do dogovora. ''Ko bodo zadeve dovolj zrele, bi lahko k reševanju pripomoglo tudi srečanje s Sanaderjem,'' je po sestanku dejal Pahor, ki meni, da bi to srečanje lahko prineslo alternativne rešitve. Rehnu naj bi odgovorili do prihodnjega petka. Kot je dejal Pahor, naj bi bilo soglasje blizu. Po poročanju RTVS naj bi Slovenija posredovala štiri obsežnejša dopolnila k dogovoru. Tako naj bi zahtevala paketno reševanje vprašanja kopenske in morske meje, drugačen način sestave arbitražne skupine, do deblokade hrvaških pristopnih pogajanj z Brusljem naj bi prišlo šele po ratifikaciji dogovora. Poleg tega naj bi zahtevali tudi vnos načela zunanje pravičnosti.

Zamaknjen odgovor

Po prvotnem načrtu bi morala današnje sprejeto dopolnjeno stališče jutri obravnavati vlada, v petek pa odbor DZ za zunanjo politiko, vendar je oboje zdaj zamaknjeno v prihodnji teden.

Ne gre za ''vzemi ali pusti''
Hrvaška politika je Rehnov predlog vseskozi opredeljevala kot ''vzemi ali pusti'' . Pahor je po sestanku poudaril, da slovenska stran tega nikoli ni razumela tako. ''To bi bilo zelo nenavadno,'' je dejal premier in dodal, da Slovenija vztraja pri odločitvi državnega zbora.

Janša: Predloga ni mogoče sprejeti
Pahor se je pred srečanjem že sestal s predsednikom SDS Janezom Janšo . Ta je dejal, da predloga ni mogoče sprejeti, ampak ga je treba dopolniti in popraviti, čeprav dvomi, da bi ga tako dejansko lahko izboljšali. Ob tem je ocenil, da je škoda že nastala in da je zdaj ključno vprašanje, kako je mogoče, da je do takšnega predloga sploh prišlo. Zdi se mu nenavadno, da je Evropska komisija, ki je tudi naša komisija kot države članice, sploh podala takšen predlog, in meni, da Slovenija v EU ni predstavila svojih stališč.

Kasneje je za Radio Ognjišče izjavil, da dokončnega dogovora strank ni bilo, ker koalicija ni bila enotna. "Če obstaja upanje, da se slovenska politika lahko poenoti, se izplača vzeti še par dni," je menil.

Previdne izjave koalicije
Predsednica LDS Katarina Kresal je pred sestankom dejala, da bodo pregledali, kaj je in kaj ni sprejemljivo. Gregor Golobič , predsednik Zaresa, meni, da si ta predlog zasluži resno obravnavo. Predsednik DeSUS-a Karl Erjavec pa je zadnji Rehnov predlog ocenil kot korak nazaj, poudaril je, da tega ne podpirajo, saj bi si želeli mediacijo.  

Prvaka SLS in SNS, Radovan Žerjav in Zmago Jelinčič , sta menila, da predstavljene slovenske pripombe predstavljajo izboljšave, a bo treba počakati na novo srečanje v torek. Žerjav meni, da gredo pripombe na "očitno slab in enostranski sporazum" v pravo smer, čeprav po njegovem ne dajejo zagotovila za zaščito naših interesov. Jelinčič se sicer nagiba k temu, da bi morala naša država Rehnov predlog zavrniti.


Hrvaški sabor o predlogu v petek
Hrvaški zunanji minister Gordan Jandroković pa je hrvaško pozitivno odločitev po telefonu že sporočil Rehnu. V petek pa bodo o predlogu odločitve o sprejetju sporazuma in spremljevalne skupne izjave slovenskega in hrvaškega premierja o urejanju spora med državama, kot je to predlagal evropski komisar za širitev, razpravljali še hrvaški poslanci.