Hrvaški časnik Jutarnji list v odzivu na dogovor slovenskega premierja Boruta Pahorja in hrvaške premierke Jadranke Kosor glede reševanja problema dolga nekdanje Ljubljanske banke do hrvaških varčevalcev, ki sta ga sprejela minuli konec tedna v Bohinju, zapisal, da je "pot v Basel" za Hrvaško dobra izbira.
"Tam se govori o celotnem dolgu nekdanje Ljubljanske banke, torej o vseh 428 milijonih evrov, od katerih je 272 milijonov prevzetih kot javni dolg Hrvaške prek modela t. i. deviznega varčevanja, 156 milijonov pa je ostalo na računih varčevalcev," piše časnik. "Poleg tega je to staro devizno varčevanje omenjeno tudi v aneksu dogovora o nasledstvu, ne pa v glavnem dogovoru." In kar je po pisanju časnika najpomembnejše, "v tem aneksu se ne omenjajo posojila Ljubljanske banke hrvaškim podjetjem, na katera se Slovenci ves čas sklicujejo, češ da Hrvaška njim morda dolguje celo več, kot oni dolgujejo Hrvaški."
Prvi krog pogajanj pod okriljem BIS v Baslu se je začel decembra 2001, a se je julija 2002 končal brez dogovora. BiH, Makedonija in Slovenija so še istega leta dale pisno soglasje za nadaljevanje pogajanj, ustno soglasje je dala tudi Srbija, le Hrvaška ni pristala. Hrvaška je sporazum o nasledstvu, ki je bil podpisan junija 2001, ratificirala kot zadnja izmed naslednic šele leta 2004.
Po pisanju Jutarnjega lista je iz vsega povedanega jasno, da bodo šli Slovenci v Basel spet z istimi argumenti, s katerimi so odšli tja že pred sedmimi leti. "Če bo tako, bo treba na odločitev spet dolgo čakati, srečanje v Bohinju pa bo ostalo samo še ena predstava za javnost za tamkajšnje kopalce," so zapisali. Z reševanjem vprašanja bi se po pisanju časnika kljub temu lahko pohitelo, saj naj bi se Slovencem v nasprotju s tedanjimi pogajanji tokrat mudilo. "NLB morajo namreč dokapitalizirati, saj naj bi komaj opravila evropski stresni test," poudarja Jutarnji list in piše, da naj bi se belgijski KBC, ki je sedanji 30-odstotni lastnik delnic NLB, zanimal za prevzem banke, kot se špekulira tudi prek ameriškega Goldman Saksa, a ga pred tem zanima rešitev problema s Hrvaško, saj se želi usmeriti na širše tržišče.
Glavna ovira tem načrtom je po pisanju Jutarnjega lista drža guvernerja Hrvaške banke Željka Rohatinskega, ki vztraja, da lahko NLB vstopi na hrvaški trg šele, ko bo to vprašanje rešila. Kako, piše časnik, ga ne zanima. Da želi NLB na Hrvaškem po besedah naših virov blizu bančnih krogov odpreti svojo podružnico, smo na naši spletni strani že pisali. Hrvaški časnik Večernji list pa pojasnjuje, da ima Slovenija težve s tem, da ji ZDA in EU očitata slabe odnose s prvo sosedo, tako kot tudi to, da NLB nima urejenih pravnih dvomov, ker obveznost vračanja prihrankov obstaja, varčevalci pa to posamično rešujejo na sodiščih.
Zaradi tega hitenja je po pisanju Jutarnjega lista mogoče, da se v Baslu zgodi kompromisna rešitev, ki se je diskretno "pod mizo pojavila v času neuspelih pogajanj.. To po pisanju časnika pomeni, da bi pol dolga prevzela slovenska, pol pa hrvaška vlada. Ker Basel govori o celotnem dolgu, to pomeni, da je Hrvaška Sloveniji že izplačala 272 milijonov evrov, kar je več od polovice, Slovenija pa ji je po tej opciji ostala dolžna 58 milijonov. Če bo Slovenija na to pristala, morda lahko obljuba o treh mesecih postane stvarnost, zaključuje Jutarnji list.
