Po odločitvi Evropske komisije, da makroekonomska neravnovesja v Sloveniji niso več presežna, in pred majsko objavo priporočil za ukrepanje na podlagi presoje reformnega in javnofinančnega načrta je iz Bruslja slišati ocene, da je Slovenija zunaj neposredne nevarnosti. Še vedno sicer kaže bolezenske znake, a je bolezen ozdravljiva.
Slovenija si je po navedbah virov blizu Evropske komisije z vzpostavitvijo pregledne slike o razsežnostih težav v bančnem sistemu skozi neodvisne preglede in obremenitvene teste, obsežno sanacijo bank skupaj s prenosom dela slabih terjatev na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB), delnim napredkom na področju javnih financ in z dobrimi rezultati na področju prilagoditve gospodarstva vnovič pridobila zaupanje finančnih vlagateljev in tako ni več v neposredni nevarnosti.
Tudi zaradi tega so v Bruslju na podlagi poglobljene analize makroekonomskih neravnovesij v 16 članicah EU presodili, da ta v Sloveniji niso več presežna. Slovenija tako ni več v skupini tistih potencialno najbolj ogroženih držav.
Bolezenski znaki ostajajo
Je pa Slovenija skupaj z Irsko, Španijo in Madžarsko v skupini držav, ki se še vedno soočajo z neravnovesji, ki terjajo odločno ukrepanje in podroben nadzor ter tako še vedno zaslužijo posebno pozornost. Slovenija po navedbah bruseljskih virov zato še naprej kaže bolezenske znake, a je bolezen ozdravljiva. Slovenija se je iz nevarnega položaja izkopala v dveh letih, kar je glede na vse politične pretrese v državi v zadnjem obdobju po ocenah blizu Evropske komisije dober rezultat.
Slovenija je tako po mnenju virov postopno dokazala, da je svoje težave sposobna rešiti sama, predvsem pa je finančnim trgom s tem, ko se je brez prehudih pretresov vrnila k rasti, dokazala, da obstaja zdravo gospodarsko jedro, ki ji omogoča dolgoročni razvoj. Država mora zdaj v Bruselj poslati nacionalni reformni program in dopolnjeni program stabilnosti, nato pa bo Evropska komisija na podlagi presoje teh dokumentov najverjetneje maja znova predstavila nabor priporočil za ukrepanje.
Tako kot v preteklih letih je glede na informacije iz Bruslja pričakovati priporočila na področju nadaljnje sanacije bank v obliki poziva k zagotovitvi neodvisnega delovanja DUTB brez vmešavanja politike ter k večjemu sodelovanju in koordinaciji bank pri iskanju rešitev za preostale slabe terjatve. Kot možnost sicer obstajajo tudi dodatni prenosi na DUTB, a bi tu banke spet trčile na zahtevna evropska pravila o državnih pomočeh.
Znova je pričakovati tudi priporočila glede korporativnega upravljanja v obliki dokončne vzpostavitve Slovenskega državnega holdinga, dokončanja strategije upravljanja z državnimi naložbami in potem umika politike iz upravljanja državnih naložb.
Privatizacijski postopki
Prav tako so stalnica pozivi k izpolnitvi danih zavez na področju privatizacije, pri čemer tudi v Bruslju priznavajo pomen preglednih privatizacijskih postopkov, v katerih se maksimira koristi za državo in gospodarstvo ter išče kakovostne lastnike. V vsakem primeru pa je pričakovati poziv k ukrepom za tisto najbolj zdravo in prodorno jedro slovenskega gospodarstva, ki se skriva v izvoznikih in malih ter srednjih podjetjih.
Država bi morala tako storiti vse, da bi temu delu gospodarstva zagotovila spodbude v obliki makroekonomske in javnofinančne stabilnosti, ugodnega poslovnega okolja s spremembami v davčni zakonodaji, odpravo administrativnih ovir, pospešitvijo insolvenčnih in sodnih postopkov itd. Pri stroških dela pa se sliši pozive k takšnim rešitvam, ki bodo podjetjem omogočile, da z ustvarjenim denarnim tokom financirajo lasten razvoj.
Prav tako je pričakovati pozive k sprejemu izvedbenega zakona o fiskalnem pravilu (če ta pred tem ne bo že potrjen v DZ), k vzpostavitvi neodvisnega in vplivnega fiskalnega sveta ter k strukturnim javnofinančnim reformam, npr. na področju financiranja zdravstva.
Tudi uradno je sicer v Bruslju slišati poziv, da politične in javne razprave ne bi smele ogroziti stebrov finančno-gospodarskega sistema, kot je recimo neodvisnost Banke Slovenije. Glede zadnjih razprav o ustreznosti postopkov za sanacijo bank je tako iz Bruslja uradno prišlo sporočilo, da so bili ti potrebni in skladni s pravnim redom EU. Neuradno je slišati, da drugih rešitev pri vključevanju upnikov, t. i. bail-inu, država glede na velikost državne pomoči bankam ni imela.
