Predsednik Inženirske zbornice Slovenije Črtomir Remec je za zurnal24.si dejal, da bi bilo treba po tej krizi, ko je večina gradbenih podjetij prezadolženih in ko so nekatera že šla v stečaj, omogočiti umik slabih podjetij po naravni poti in ustvariti prostor zdravim podjetjem, ki imajo nove ideje.
"Izvirni greh je slabo vodenje investicij," pravi Remec in dodaja, da je bila do zdaj največja napaka ta, da niso bili znani ogovorni vodje investicij, ki bi na koncu tudi prevzeli odgovornost. "Odgovornost se mora vzpostaviti in te je v preteklosti manjkalo," opozarja sogovornik.
Gradbeništvo se bo moralo prestrukturirati
Slovensko gradbeništvo, če bo želelo biti uspešno tudi v prihodnje, se bo tako moralo iz masovnega in kvantitativnega načina preoblikovati v kvalitativno in inovativno.
Tako bo treba poleg investicij v železniško infrastrukturo in energetiko (šesti blok TEŠ in drugi blok Jedrske elektrarne Krško) spodbujati tudi investicije, ki bodo plod tehnološkega napredka.
Gradbeništvo v prihodnje ne bo več zagotavljalo tako velikega deleža v celotnem slovenskem BDP (10 odstotkov). "Nikoli več ne bo tako, kot je bilo," pravi Remec in dodaja, da bi se temu deležu približali le, če bi se začelo načrtno vlagati v obnovo starejših zgradb.
"Po gospodarski krizi bo prišla energetska kriza," napoveduje sogovornik, saj bo zaradi dražjih energentov treba denar vlagati predvsem v energetsko varčnost stavb.
Tako bodo največ pridobila predvsem tista podjetja, ki se bodo temu prilagodila. Zanemarljiva pa ne bo niti vloga države, ki bo morala s svojo energetsko politiko (subvencije) državljane spodbujati k varčnejši rabi energije.
A to še ne pomeni, da bodo vsi dobili denar, ki so si ga s trdim delom zaslužili. Vegrad namreč nekaterim dolguje tudi do 7000 evrov, a tega denarja delavci, kot pravi Čater, na svojih računih ne bodo videli nikoli.
Boljši časi za delavce?
Sekretar območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) v Celju in nekdanji sindikalist v Vegradu Srečko Čater je za zurnal24.si dejal, da bi se morali gradbinci dogovoriti "kdo, kdaj in s kom".
Čater pravi, da to nikakor ne pomeni, da bi se gradbinci kartelno dogovorili, ampak da se ne bi več dogajalo to, da bi en gradbinec licitiral drugemu in zaradi tega propadel.
"To je stvar vzpostavitve poslovnih odnosov, ki temeljijo na lojalni konkurenci, ne pa na izčrpavanju podizvajalcev in delavcev zato, da imaš neko navidezno konkurenčnost, ki te že pri drugem poslu pokoplje," pravi Čater.
In kako opeharjeni nekdanji delavci Vegrada gledajo na zadnje ovadbe v primeru omenjenega podjetja? "Delavci pravijo, hvala bogu, da se je to začelo," je dejal Čater. "Ne verjamejo, da se bo v tej smeri kaj naredilo. Verjamejo pa v to, da si tisti, ki jih bo zdaj zaposlil, ne bo več upal tako delati z njimi."
