Na Šmarni gori se po skoraj pol stoletja končuje eno najbolj prepoznavnih poglavij njene športne in simbolne zgodovine. Lesene vzletne rampe, ki so jo zgradili leta 1976 in je desetletja veljala za zibelko zmajarjev, ni več. Dotrajana konstrukcija je strohnela, s tem pa je dokončno izginil tudi eden najbolj prepoznavnih prizorov priljubljene ljubljanske izletniške točke.
Na njen konec je na Facebooku opozorila televizijska voditeljica Betka Šuhel Mikolič. Po njenih besedah rampa ni bila zgolj športni objekt, temveč prostor številnih zgodb, doživetij in spominov.
Lesena vzletna rampa za zmajarje
Lesena vzletna rampa je bila desetletja pomemben del identitete Šmarne gore. V nebo je ponesla številne zmajarje, hkrati pa je vrh nad Ljubljano utrdila kot prepoznavno točko športnega in turističnega dogajanja. Nagovarjala je tudi fotografe, izletnike in vse, ki so v Šmarni gori videli več kot le priljubljeno pohodniško destinacijo.
O koncu uporabe rampe je spregovoril tudi dolgoletni oskrbnik gostilne Ledinek na Šmarni gori Miha Ledinek. Pojasnil je, da zmajarji že dlje časa niso več vzletali z vrha. Po njegovih besedah je do spremembe prišlo po incidentu pred več kot 15 leti, ko je v zračnem prostoru med Ljubljano in Frankfurtom prišlo do bližnjega srečanja letala in zmajarja. Po tem dogodku naj bi kontrola letenja prepovedala vzlete z vrha Šmarne gore.
Poleg varnostnih omejitev so se spremenile tudi letalske navade in oprema. Številni zmajarji so se medtem usmerili v motorno letenje in jadralno padalstvo, dodatna ovira pa je bil tudi sam dostop do vrha. Do Šmarne gore namreč ne vodi cesta, zato je bil prenos težke opreme za letenje na vrh zahteven.
