"Zdrsi so najpogostejši vzroki nesreč," nam pove predsednik Gorske reševalne zveze (GRS) Igor Potočnik. Splošna ocena pripravljenosti planincev sicer po njegovem ni kritična: "Oprema ni tako slaba, se pa res najdejo tudi kakšni turisti, ki gredo do slapa na Savici, potem pa si rečejo, da bi šli še na Črno jezero in gredo po Komarči gor v japonkah."
Letos 16 smrtnih žrtev
Največ nesreč se sicer zgodi v Julijskih Alpah. Letos so reševalci posredovali že 140-krat. V gorskih nesrečah je umrlo 16 ljudi, skupno pa 25 (upoštevajoč še letalce in ostale). "Letos smo morali večkrat posredovati kot lani," pravi Potočnik.
Kljub opozorilom veliko nesreč
"Gorskih reševalcev ime in priimek ne zanimata. Mi rešujemo vse. Za to koristimo svoj prosti čas. Glede na to, da dajemo svoje dopuste, svoj prosti čas, da nam bo vlada očitno začela jemati še več denarja, zapuščamo družine za reševanje nas pa boli, da kljub opozorilom prihaja do takšnih nesreč," še opozarja Potočnik. Dejstvo je, da v reševalni ekipi delujejo sami prostovoljci- z izjemo zdravnika, ki za 12-urno dežurstvo dobi 600 evrov neto.
"Če imate srečo, lahko tudi v teniskah pridete gor in dol. Je še nekaj snežišč, ki jih sedaj počasi zmanjkuje zaradi vročine. Osnovno morate imeti vsaj zelo dobre čevlje. Odvisno je tudi, po kateri poti greste: po severni strani je čelada skoraj obvezna, če je bolj strmo, še pas in varovalni komplet. Če greste po južni strani, je malo drugače, ker ni tako strmo. Tudi tam čelada ni odveč," je dejal Andrej Robič glede vzpona na Prisojnik.
Več o tragičnem koncu vzpona Tineta Velikonje na Prisojnik si lahko preberete v članku "Na goro šel brez opreme".
"Kaj hoče tak človek dokazati?"
Številni ne znajo dobro oceniti svojih sposobnosti, kar bi lahko rekli tudi za zadnji primer smrti na Prisojniku. "Gre za to, da je bil človek star 81 let in da je 11 ur hodil na Prisojnik, za katerega se drugače predvidevajo štiri ure. Starost in fizična pripravljenost naredita svoje. Ne vem, kakšen smisel ima, da se tako star človek poda na tako goro. To je katastrofa. Ni mi jasno, kaj tak človek hoče dokazati," pravi Potočnik in prizna, da ga takšni primeri razjezijo.
Da bi se izognili podobnim nesrečam, vam spodaj ponujamo nekaj nasvetov:
1. "V tem vremenu je obvezno imeti dovolj tekočine in upoštevati logistiko, da se pravočasno odpravite na hrib. Čim bolj zgodaj, če pa vidite, da ne gre, se obrnite pravi čas," ob vročih poletnih dneh opozarja načelnik GRS Kranjska Gora Andrej Robič.
2. O vašem vzponu naj bodo obveščeni tudi vaši bližnji: ti bodo lahko pravilno ukrepali, če vas do dogovorjene ure ne bo doma.
3. Poskrbite za ustrezno fizično pripravljenost. Poleg tega preverite, kakšni bodo vreme in temperature, da vas vročina ne preseneti. Planinski vzpon ali pohod morate začeti dovolj zgodaj. Tako se boste lahko tudi izognili popoldanskim nevihtam ali vročini. Izberite si vzpon, ki bo prilagojen vašemu zdravstvenemu stanju.
4. Bodite popolno opremljeni: najbolj pomembni so planinski čevlji, saj je mehka obutev nevarna. V nahrbtniku imejte tudi malico, pijačo, osebne dokumente, kapo, vetrovko, zaščitno kremo, sončna očala, rezervna oblačila, mobilni telefon, kompas, svečo in baterijsko svetilko; ob daljšem in zahtevnejšem vzponu ne bo odveč niti bivak – spalna vreča.
