Takoj po razglasitvi epidemije "navalili" na gotovino
V času epidemije je po podatkih Banke Slovenije povpraševanje po gotovini precej poraslo, čeprav je bilo to povsem v nasprotju s priporočili Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), kjer so predlagali, naj poslujemo spletno oziroma s kartico. Res pa je, da se je kljub povišani povprečni vrednosti dviga na bankomatih pogostost dvigov precej zmanjšala. Prebivalci so si očitno zagotovili dodatno zalogo gotovine, se je pa tudi delež nakupov prek spleta precej povečal.
Poleg tega so v Banki Slovenije ugotovili, da je bilo gotovinskih plačil na prodajnih mestih manj kot pred nastopom krize. "Je pa v tem trenutku še nemogoče sklepati, ali bo kriza zaradi novega koronavirusa dejansko spremenila plačilne navade prebivalstva ali pa so se ti le začasno prilagodili dani situaciji," so dodali za Žurnal24.
Drugi najvišji dnevni porast neto izdane gotovine po oktobru 2008
Od 12. do 25. marca je povprečna dnevna neto izdaja gotovine, torej obseg vse gotovine, izdane v obtok, zmanjšan za obseg vrnjene iz obtoka, znašala 13,14 milijona evrov, v absolutnem znesku 183,97 milijona evrov. Po navedbah Banke Slovenije v poročilu gre za "drugi najvišji dnevni porast neto izdane gotovine po propadu banke Lehman Brothers oktobra 2008, ko je bila dnevna neto izdaja 16,60 milijona evrov. Povprečna dnevna neto izdaja je lani denimo znašala 4,12 milijona evrov". Šele v drugi polovici maja se je stanje približalo ravnem pred krizo, v Banki Slovenije pa so ocenili, da so se prebivalci v tem času z gotovino oskrbeli na bančnih okencih.
Specialistka za financiranje in osebni proračun Ana Vezovišek meni, da je porast gotovine povezan z nezaupanjem bančnemu sistemu v teh časih. "Pojavljale so se različne teorije zarote in ena izmed njih je bila vezana tudi na banke in naš denar pri njih," je pojasnila za Žurnal24.
"Koronavirus je precej bolj obstojen na kljukah kot na bankovcih"
Tudi posamezne banke so uporabnikom svetovale, naj raje poslujejo preko spletne banke, oziroma da naj pri plačilih na prodajnih mestih uporabljajo plačilne in kreditne kartice. "Svetujemo vam dodatno pozornost pri uporabljanju bankovcev in kovancev, saj gotovina potujejo od rok do rok in ne moremo izključiti možnosti prenašanja virusov prek denarja. Svetujemo vam, da si po rokovanju z gotovino takoj umijte in razkužite roke," je denimo svetovala SKB banka.
A kot so zapisali v poročilu Banke Slovenije, je bilo na podlagi analiz, ki jih je v sodelovanju s priznanimi evropskimi laboratoriji opravila Evropska centralna banka (ECB), ugotovljeno, da uporaba evrskih bankovcev ne pomeni večjega tveganja za prenos okužbe z novim koronavirusom.
"Rezultati kažejo, da je koronavirus precej bolj obstojen na površinah iz nerjavečega jekla (npr. kljuke vrat) kot na (bombažnih) evrskih bankovcih, in sicer z od 10 do 100- krat višjo stopnjo obstojnosti v prvih nekaj urah po nanosu na te površine. Ugotovljeno je bilo tudi, da se koronavirus precej težje prenaša iz poroznih bombažnih površin (kot so evrski bankovci) kot pa preko gladkih (npr. plastičnih) površin, s katerimi ljudje vsak dan prihajamo v stik. Podobne zaključke o možnosti okužbe s koronavirusom preko gotovine je v času pandemije potrdil tudi inštitut Roberta Kocha iz Nemčije," so navedli.
Najbolj varno je brezstično poslovanje
Zakaj torej padec kartičnega poslovanja? V Banki Slovenije so v junijskim poročilu ocenili, da je mogoče k vzrokom za spremenjen način plačevanja šteti tudi dejstvo, da se novi koronavirus lahko prenaša tudi na podlagi stika z okuženimi površinami, torej tudi z dotikom tipk na POS terminalih. Zato so podprli predlog, da se vsaj za čas trajanja pandemije uvede najvišja dopustna izjema po zakonodaji Evropske unije, ki bi ponudnikom plačilnih storitev dovolila, da omogočijo brezstično plačevanje brez zahteve po vnosu PIN do višine 50 evrov za posamezno kartično transakcijo.
Šele po končani karanteni se po navedbah Banke Slovenije kartično poslovanje postopoma vrača na stanje pred epidemijo. "Podobno velja tudi za področje gotovinskega poslovanja, kjer se postopoma povečuje obseg vrnjene gotovine iz obtoka in uporaba bankovcev v transakcijske namene, ki sicer še nista dosegla predkriznih nivojev. Postopoma se ravnem pred krizo približujejo tudi kategorije podatkov glede transakcij na bankomatih, kar pa ne moremo ugotoviti za neto izdano gotovino, ki še naprej ostaja nad običajno ravnjo," so zapisali.
Ta retardirana balkanska Banka Slovenije naj omogoči GooglePay ipd. in banke brez fizičnih poslovalnic, kot je npr. nemški N26, ne pa da smo edini v EU brez tega. Tako nesposobni so, pa take denarce vlečejo, jao jaoo