Ustavno sodišče je ugodilo predlogu družbe Garnol in z odločbo razveljavilo sklep Višjega sodišča v Ljubljani o začetku stečajnega postopka družbe T-2 in mu vrnilo zadevo v ponovno odločanje, so danes sporočili iz Garnola kot največjega lastnika T-2.
Odločitev ustavnega sodišča po pojasnilih Garnola pomeni, da se stečajni postopek nad T-2 ustavi, zadeva se v ponovno obravnavo vrne na višje sodišče, družbo T-2 pa bo po predaji poslov s strani stečajne upraviteljice Danice Čuk znova vodilo štiričlansko poslovodstvo na čelu z Juretom Valjavcem.
Odločitev ustavnega sodišča, sprejeto 5. novembra, pozdravljajo tako lastniki kot zaposleni v družbi T-2. Kot navajajo, "se bodo lahko zdaj znova celostno posvetili vodenju in širitvi družbe, da bi svojim naročnikom tudi v prihodnje nudili kakovostne in cenovno konkurenčne telekomunikacijske storitve na slovenskem trgu".
V družbi Garnol so tako odločitev ustavnega sodišča pričakovali, saj jim je bila, kot sami poudarjajo, s sklepom višjega sodišča o začetku stečaja z dne 5. avgusta 2015 kršena vrsta ustavnih pravic.
Ustavno sodišče je po navedbah T-2 izpostavilo kršitev pravice iz 22. člena ustave do enakega varstva pravic in enakega pravnega položaja vseh družbenikov, ki v postopku niso imeli možnosti izjasniti se na pritožbo predlagateljic stečajnega postopka. Že s kršitvijo tega člena se ustavnemu sodišču ni bilo potrebno opredeliti glede ostalih očitanih kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin, so sporočili iz Garnola.
Sodišče druge stopnje bo moralo kršitev 22. člena ustave odpraviti tako, da bo pritožnici in tudi drugim družbenicam družbe T-2 dalo pravico, da odgovorijo na pritožbo predlagateljic stečajnega postopka, je razvidno iz odločbe, ki jo je danes objavilo ustavno sodišče.
Prvi predlogi za stečaj leta 2009
Zgodba okrog stečaja leta 2004 ustanovljenega telekomunikacijskega operaterja T-2 sega v leto 2009. Takrat so se zaradi visokih dolgov družbe T-2 pojavili prvi predlogi upnikov za začetek stečaja enega največji slovenskih telekomunikacijskih operaterjev.
Ta je nato pristal v postopku prisilne poravnave, lani pa je bil nato po zahtevi Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) prvič začet stečajni postopek. Stečajni postopek je bil po pritožbi največjih lastnikov družbe T-2 na čelu z Garnolom zaustavljen. Sledila je uspešna pritožba upnikov in nato avgusta letos nov začetek stečajnega postopka. Garnol je odgovoril s pritožbo na ustavno sodišče, slednje pa je zdaj odločilo v njegov prid.
DUTB, ki je prevzela terjatve NLB do T-2 in katerih višina danes znaša okrog 150 milijonov evrov, je zahtevala stečaj družbe T-2 zaradi njenega neizpolnjevanja zavez iz načrta finančnega prestrukturiranja in prepričanja, da bo stečaj omogočil boljše poplačilo terjatev do družbe T-2.
Jurij Krč kot prokurist družbe T-2 in ključni mož skupine, ki prek Garnola lastniško obvladuje družbo T-2, se z argumenti DUTB ne strinja in pravi, da ni ne pravnih ne ekonomskih razlogov za to, da se družbo T-2 poriva v stečaj. Kot je že pred časom poudaril, se držijo načrta finančnega prestrukturiranja, sprejetega v okviru pravnomočno potrjene prisilne poravnave.
Od Zvona do Gratela do Garnola
T-2 je bil ob začetku prisilne poravnave v večinski lasti kasneje propadlega cerkvenega finančnega holdinga Zvon Ena Holding. Leta 2011 je doživel dokapitalizacijo in nato prešel v last upnikov na čelu z družbo Gratel, ki je za T-2 gradil optično omrežje po Sloveniji, ter nato na koncu pristal v večinski lasti z Gratelom povezane družbe Garnol.
T-2 je v luči konsolidacije telekomunikacijskega trga že dlje časa tudi zaželena prevzemna tarča. Za prevzem družbe T-2 naj bi se po neuradnih informacijah potegovala ameriški investicijski sklad KKR, ki ima v Sloveniji že v lasti družbo Telemach, in Telekom Austria, ki ima pod svojim okriljem slovenskega mobilnega operaterja Simobil.
dezurni@zurnal24.si
