Dejavnost je prepovedana, a biznis gre dalje ...

V okolici slapa Kozjak je več plačljivih parkirišč, mostišča so na območju urejena, napeljana je varovalna ograja, lepo je urejena pot v parku, dobrih sto metrov pred slapom je vstopna točka oziroma lesena hiška, kjer pobirajo vstopnino (odrasli pet evrov, otroci 3 evre, dijaki, študenti in upokojenci 4 evre, družinska vstopnica je 12 evrov, ... No, ko smo se pozanimali, smo izvedeli, da vstopnino oziroma nadomestilo za uporabo infrastrukture za enkratno uporabo zaračunavajo od junija 2019 naprej). Več tabel tudi opozarja, kaj je dovoljeno in kaj ne, zelo jasne so narisane ikone, da je plavanje prepovedano.

M. Ha.

Gre za dvojna merila oziroma kršitve? Kaj je torej dovoljeno in kaj ne? S Turistično informativnega centra Kobarid so nam pojasnili, da vstopnino za ogled parka in slapa Kozjak pobira občina Kobarid in strinjali so se z nami, da bi morda res bilo dobro, da bi v teh množično obiskanih dneh bil tam kdo, ki bi obiskovalce opozarjal oziroma usmerjal.

Direktorica občinske uprave Občine Kobarid Metka Gregorčič nam je v pisnem odgovoru na vprašanje, ali imajo sprejet odlok, po katerem bi lahko tudi občina učinkovito odpravila nered v tem enkratnem biseru, odgovorila, da Odlok o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov ter naravnih znamenitosti na območju občine Tolmin (Uradno glasilo občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin, št. 5/90 s spremembami in dopolnitvami) še vedno velja.
 
Navedla pa je še: "Naravne vrednote in varstvo narave (poleg Zakona o Triglavskem narodnem parku, Uradni list RS, št. 69/11 – UPB; v nadaljevanju; ZTNP-1) urejajo Zakon o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, 8/10 – ZSKZ-B, 46/14, 21/18 – ZNOrg in 31/18) in podzakonski predpisi: Pravilnik o določitvi in varstvu naravnih vrednot (Uradni list RS, št. 111/04, 70/06, 58/09, 93/10 in 23/15) in Uredba o zvrsteh naravnih vrednot (Uradni list RS, št. 52/02 in 67/03).

Upoštevaje predpise je z naravnimi vrednotami treba ravnati skrbno in na način, da se ne poškodujejo, uničujejo, spremenijo, ipd., se pravi na način, da se naravna vrednota ohranja v stanju, v kakršnem je. Z naravnimi vrednotami je treba na enak način ravnati tudi v primeru izvajanja športnih dejavnosti (soteskanje, plezanje, idr.). Pri tem je treba upoštevati tudi določbe Odloka, ki določajo varstveni režim za površinsko geomorfološko naravno dediščino, in sicer je prepovedan vsak poseg, ki bi razvrednotil, poškodoval ali uničil naravno dediščino in prizadel njegovo svojevrstnost, kar med drugim zlasti velja za športne dejavnosti, ki imajo na naravno dediščino škodljiv vpliv.

Pri naravnih vrednotah je v skladu s kasneje sprejetimi predpisi treba upoštevati tudi, da so nekatere naravne vrednote pridobile status državnega pomena (slap Kozjak), in da nekatere med njimi spadajo tudi na področje zavarovanega območja Triglavskega narodnega parka (ZTNP-1).  Za nadzor nad varstvom naravnih vrednot državnega pomena je pristojen Inšpektorat RS za okolje in prostor in naravovarstveni nadzorniki, ki opravljajo neposreden nadzor v naravi. Nadzor nad soteskanjem izvaja tudi Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami na podlagi Zakona o varstvu pred utopitvami (Uradni list RS, št. 42/07 – UPB in 9/11). V primeru ugotovljenih kršitev se sankcije izrekajo v skladu z navedenimi predpisi."

Ker nam ni bilo jasno, ali so za nadzor na območju slapa pristojni nadzorniki Triglavskega narodnega parka oziroma ali nadzor izvajajo nadzorniki iz njihovega naravovarstvenega oddelka Posočje, smo vprašali tudi v Javni zavod TNP (JZ TNP). A smo dobili kratko pojasnilo, da slap Kozjak ne leži znotraj Triglavskega narodnega parka, zato na tem območju njihova naravovarstveno nadzorna služba nima pooblastil. "Naravovarstveni nadzorniki JZ TNP ne vršijo nadzora na tem območju, pač pa ga vrši občinska redarska služba", so nam odgovorili.

No, na medobčinski inšpekciji, ki pokriva območje Bovca, Tolmina in Kobarida, so na naše vprašanje odgovorili, da njihovi redarji na tem območju niso pristojni za kaznovanje, ampak o kršitvah, če jih opazijo, obveščajo bodisi policijo bodisi državno inšpekcijo.

M. Ha.

Identifikacijska številka 2087

Za pojasnilo, kakšen je status slapa Kozjak, kdo ukrepa ob kršitvah in kolikokrat je že lani in letos ukrepala državna inšpekcija, ter tudi s prošnjo za komentar, saj nekateri očitno organizirano opravljajo soteskanje v tem zavarovanem območju, smo se obrnili tudi na Inšpektorat za okolje in prostor. Potrdili so nam izjavo direktorice kobariške občinske uprave, da soteskanje v slapu Kozjak prepoveduje še odlok iz leta 1990, ki ga je sprejela Občina Tolmin (sedanja občina Kobarid je nastala z razpadom velike občine Tolmin leta 1994, op. a.)

Z inšpektorata so poudarili, da priloga 1 Pravilnika o določitvi in varstvu naravnih vrednot pod identifikacijsko številko 2087 navaja Kozjak kot geomorfološko in hidrološko naravno vrednoto državnega pomena.

Glede kršitev oziroma postopka pa smo dobili pojasnilo, da se kršitev obravnava kot prekršek po 18. točki prvega odstavka 160a. člena Zakona o ohranjanju narave. Kršitelje se obravnava v prekrškovnih postopkih.

Letos niso odkrili še nobenega kršitelja

Z Inšpektorata za okolje in prostor so še navedli, da jim "predloge za uvedbo prekrškovnih postopkov posredujeta medobčinska inšpekcija in policija, ki sta na lokaciji redno prisotni. Lani je bilo uvedenih okoli deset prekrškovnih postopkov.
Mimogrede, iz javno dostopnih objav je razvidno, da sta se julija in avgusta lani pri soteskanju poškodovali 18-letna Čehinja in 32-letna Italijanka in da so potem policisti primera odstopili inšpektoratu RS za okolje in prostor, policisti pa so zoper pravno osebo in odgovorno osebo pravne osebe, ki organizira spuste, podali predlog za uvedbo postopka zaradi kršitve lokalnega odloka.

V letošnjem letu pa od medobčinske inšpekcije (občin Bovec, Kobarid  in Tolmin) v zvezi nespoštovanja občinskega odloka, s katerim je zavarovana naravna vrednota Kozjak, Inšpektorat za okolje in prostor ni prejel nobenega predloga za uvedbo prekrškovnega postopka. Tudi policija, ki je lani podala pet prijav oziroma predlogov za uvedbo prekrškovnega postopka, letos ni posredovala nobene prijave. Tukajšnja inšpekcija pa je v sklopu rednega nadzora pri slapu Kozjak v aprilu in maju opravila dva pregleda, na katerih ni bilo ugotovljenih kršitev odloka."

M. Ha.

Ponudba je pestra

Vse to zapisano se mi zdi kot obiskovalki tega naravnega bisera oziroma očividke nereda tiste julijske nedelje, neverjetno. Kajti tudi na spletu je možno v trenutku najti številne komercialne ponudbe za vznemirljivo avanturo na slapu Kozjak. "Na tisoče turistov obišče slap Kozjak peš, če pa iščete avanturo, potem se namesto hoje odločite za kanjoning." "Slikovite stene, rečne struge, slapovi in kristalno čisti bazeni predstavljajo glavne atribute kanjona..." "Najbolj unikaten in slikovit kanjon izmed sotesk v Sloveniji. Plavate v tesnih tunelih med ogromnimi stenami. Tukaj se boste počutili kot v pravljici. Tu vas čaka edinstvena pustolovščina. Šest slapov, najvišji je 25-metrski Veliki slap Kozjak, ki se konča v širokem bazenu turkizne barve." Vse to je mogoče prebrati pri ponudnikih, ki se oglašujejo na spletu.
In cene za "vznemirljiv canyonig za ljubitelje skokov, med katerimi je nekaj višjih od 10 metrov," se pri različnih ponudnikih gibljejo od 95 do 100 evrov. V to ceno je, kot poudarjajo, vključena čelada, neopren, prevoz, rešilni jopič, vodenje in vsa druga potrebna oprema ...

Po vsem navedenem je jasno, da podjetniki na slapu Kozjak izvajajo organizirano soteskanje, nekdo pa v vsej tej zgodbi še ni storil, kar bi moral, spet drugi pa mižijo na obe očesi.