Rekordno nizek euribor se lahko vsem, ki bodo zdaj najeli stanovanjski kredit s spremenljivo obrestno mero, vrne kot bumerang. Spremenljiva obrestna mera je namreč sestavljena iz euriborja, ki je rekordno nizek, in pribitka, ki so ga banke v zadnjih letih precej zvišale.
Pred leti je bil pribitek med 1,6 in dvema odstotkoma, danes pa bi banke paru (če bi vsak od njiju želel vzeti 70 tisoč evrov stanovanjskega kredita na 20 let) ponudile pribitek od 2,45 do 3,60 odstotka. Ko se bo euribor znova dvignil, bodo tisti z višjim pribitkom plačevali bistveno višje obroke. Če bi bil euribor na povprečni ravni iz zadnjih let, bi namesto 400 evrov na mesec plačevali okoli 120 evrov več, če bi se vrnil na rekordno vrednost, pa bi bil obrok kredita okoli 600 evrov.
Čakajo nižje cene stanovanj
V večini bank opažajo, da je manj povpraševanja po stanovanjskih kreditih kot prejšnja leta. V Sparkasse so na primer lani odobrili za približno 25 odstotkov manj kreditov kot leta 2010. V Novi KBM dodajajo, da se letos nadaljuje trend upadanja stanovanjskih kreditov. “Lansko leto je bilo v obdobju zadnjih petih let najslabše,” pravijo. Podobno pojasnjujejo v SKB in dodajajo: “Vse več ljudi je brez službe ali so zaposleni za določen čas in jim je tako bistveno omejen dostop do kreditov. Ekonomska situacija je takšna, da marsikdo ne ve, kaj bo z njegovo zaposlitvijo v prihodnje in si za zdaj ne upa najeti kredita.” Pravijo še, da kreditojemalci čakajo na padec cen stanovanj.
Kriv je tudi krč trga
Tudi v NLB se je v zadnjem letu število novoodobrenih stanovanjskih kreditov zmanjšalo za nekaj odstotkov: “Zaradi vse večje negotovosti se ljudje zadolžujejo čedalje bolj premišljeno, na nižjo prodajo stanovanjskih kreditov pa je pomembno vplival tudi krč nepremičninskega trga.” Pojasnjujejo, da je število stanovanjskih kreditov naraščalo do leta 2009, nato pa začelo upadati; največji upad je bil iz leta 2010 v 2011: “Podatki v prvih osmih mesecih letošnjega leta nakazujejo, da naj bi se trend padanja nekoliko umiril.”
V Raiffeisen Banki se jim zdi manjše povpraševanje logična posledica gospodarskih razmer, ugotavljajo pa tudi, da stranke temeljito premislijo o najemu kredita, še preden vstopijo v poslovalnico po informativni izračun kredita.
Bolj za obnove kot nakupe
Manj stanovanjskih kreditov so odobrili tudi v Hypo Alpe-Adria-Banki, kjer opažajo, da je namen teh kreditov drugačen: “Kreditojemalci najemajo stanovanjske kredite bolj za prenovo oziroma obnovo svojih domov in manj za nakup bivanjskih enot.”
V Gorenjski banki pa ne odobrijo manj kreditov, vendar so zneski teh nekoliko nižji, kar je po njihovem mnenju posledica predvsem večje previdnosti prosilcev kredita glede na trenutne finančne razmere.
