"Zmotno je prepričanje, da bolniki, ki imajo kronične bolezni, ne bodo deležni pomoč in jih ne bomo napotili v bolnišnice. To je odvisno od resnosti simptomov in od tega, ali je neka težava lahko ozdravljiva z bolnišničnim zdravljenjem, ni pa to pogojeno s starostjo bolnika, kot nekateri zmotno trdijo," je zagotovila državna koordinatorka skupine za paliativno oskrbo pri ministrstvu za zdravje Mateja Lopuh.
"Razlogi za sprejem v bolnišnico so pri oskrbovancih domov za starejše povsem enaki kot pri drugih zdravnikih. Če ima nekdo covid-19 in nima stanja, ki zahteva bolnišnično zdravljenje, je zanj bolje, da ostane v domu, tam ima večje udobje. Prevoz, čakanje na urgenci in bivanje v bolniških sobah je zelo neprijetno," je povedal predstojnik Kliničnega oddelka za intenzivno interno medicino UKC Ljubljana Marko Noč.
"Starostniki so vajeni okolja in osebja, že sprememba okolja pogosto privede do hospitalizma, pacient ni več orientiran, ne ve, kje je, kakšen čas je, pogosto je nemiren in potrebuje pomirjevala, lahko zamenja dan za noč, pogosto pride tudi do bolnišničnih okužb. Bolnišnično zdravljenje je smiselno, če za to obstaja jasen razlog oziroma indikacija. Sprejem v bolnišnico je za starostnika, tak je moj pogled po 33 letih dela, nujno zlo," je še dejal Noč.
Hospitalizacija neozdravljivo bolnih ni nujno smiselna
"Ključno je, da že v stabilni fazi bolezni pretehtamo, ali gre za končno fazo neozdravljive bolezni, v takem primeru mu bolnišnično zdravljenje ne bo pomagalo. Če ni upanja na preživetje, zdravljenje lahko le podaljšuje agonijo. Dobra zdravniška oskrba v domu je lahko bistveno bolj humana in je največ, kar lahko današnja medicina takemu bolniku ponudi. Vse to je treba pravočasno in na laičen način razložiti tudi bolnikovim svojcem," je povedal Noč in dodal, da to presojo lažje kot urgentni zdravnik opravi domski zdravnik.
"Kako pa na intenzivnih oddelkih ravnamo, če pride tak bolnik? Na intenzivnem oddelku se vsak dan odločamo o stopnji intenzivnosti zdravljenja, to počnemo vsa leta. Ko na osnovi strokovnih kriterijev ocenimo, da ni več moč pomagati, tega ne izvajamo. Pri teh bolnikih dajemo prednost lajhšanju bolečine in zagotavljanju udobja, gre pa za presojo konzilija zdravnikov vsak dan posebej in jih ustrezno dokumentiramo. Ves čas smo v pogovorih s svojci," je še dodal Noč.
Voljč: na treh področjih smo starejši diskriminirani
"Epidemija je razkrila, kar je v zdravstvu dobrega in kaj je treba popraviti. Starejši imajo praktično vsi kronične bolezni, zato so veliko bolj občutljivi za infektivne bolezni. S kronično boleznijo je mogoče zelo dolgo živeti, lahko pa takega človeka vsaka infekcija močno prizadene. Ali smo starejši, jaz sam sem star, v Sloveniji zdravstveno kaj diskriminirani? V čakalnicah in bolnišnicah močno prevladujejo starejši, zagotovo nismo diskriminirani. Ja kje pa smo? Vidim tri področja: prvič, domovi za starejše so kadrovski podhranjeni. Za starejše s kroničnimi boleznimi je pomembno, da imajo stalnega zdravnika, ki pozna njihovo stanje. Drugo, nimamo stroke, ki se imenuje geriatrija, to je posebna stroka, ki je namenjena boleznim, ki so tipične za starejše. Za to ni mogoče kritiviti polike, ampak samo stroko. Tretje področje pa je paliativna oskrba. Upam, da se bo po koncu epidemije našlo več razumevanja in sredstev, da se bo to uredilo," je povedal predsednik komisije za medicinsko etiko Božidar Voljč.
dezurni@zurnal24.si
