Stari grehi veleposlaništev: Čistilki v Italiji izplačati 70 tisočakov odškodnine

Tako hudih nepravilnosti, kot so jih razkrili nadzori nad veleposlaništvi pred tremi leti oziroma več in so vodili celo v kazenske in predkazenske postopke, nadzori zunanjega ministrstva na veleposlaništvih v zadnjih dveh letih niso več ugotovili. In besedam novega generalnega sekretarja na zunanjem ministrstvu Damjana Berganta v intervjuju za Žurnal24 pojasnil, da je "bistveno, da se te nepravilnosti, kot jih imenujete vi, odpravljajo" gre v tem delu pritrditi, kot pravi sam, inštitut nadzorov generalni vidi predvsem v pozitivni smeri, ki jim omogočajo izboljšave.

Izboljšave je Slovenija res storila na več področjih, a poročila nadzorov, ki smo jih pridobili, kažejo, da so bile v preteklih letih na več veleposlaništvih kršila pravice več lokalno zaposlenim, za kar je Slovenija sklepala zunajsodne poravnave.

Lokalno zaposleni uslužbenci na veleposlaništvih morajo biti za razliko od diplomatov praviloma zaposleni po lokalnih zakonih, a Slovenija tega v minulih letih dlje časa ni upoštevala vsaj na dveh veleposlaništvih - v Zagrebu in Rimu - pri zaposlovanju čistilk. Pri kršitvam delovnopravne zakonodaje pa se ambasade po odločitvi Sodišča EU ne morejo sklicevati na imuniteto.

Z zahtevo po dostopu javnih informacij smo zdaj na Žurnalu24 od ministrstva pridobili 18 poročil o nadzorih, ki so jih opravili na zunanjem ministrstvu po razkritju julija 2015, ko je zunanje ministrstvo po zahtevi informacijske pooblaščenke, ki jo je podal novinar RTV Slovenija, moralo razkriti 49 poročil o nadzorih označena s stopnjo tajnosti interno. Med drugim tudi poročilo, ki je razkrilo nepravilnosti na veleposlaništvu v Parizu. Zoper veleposlanico Veroniko Stabej zdaj poteka sodna preiskava. Sodni postopek je potekal tudi v primeru nepravilnosti v Madridu, ki so se dogajale v primeru Petra Reberca.

Čistilki v Italiji izplačali 70 tisočakov odškodnine

V Rimu lokalno zaposleni čistilki, ki je delo opravljala vse od leta 1997, v skladu s kolektivno pogodbo slovensko veleposlaništvo ni ustrezno plačevalo in zanjo ni poravnavalo obveznih prispevkov. S soglasjem vlade je nato veleposlaništvo med vodenjem veleposlanika Iztoka Mirošiča, zdaj državnega sekretarja, z lokalno zaposleno sklenilo zunajsodno poravnavo. Država ji je junija 2015 izplačala odškodnino v višini 70 tisoč evrov in nekaj manj kot 20 tisočakov razlike v plači. Veleposlaništvo pa je moralo poravnati tudi prispevke za pokojninsko zavarovanje za zadnjih pet let, in sicer v znesku 26.703 evrov.

Naknadno je veleposlaništvo prejelo tudi globo italijanskega zavoda za pokojninsko zavarovanje za obdobje od junij 2010 do junij 2015 v skupnem znesku 6.070,37 evra, kar je po pojasnilih ministrstva veleposlaništvo tudi v celoti poravnalo.

Poleg čistilke so imeli tudi ostali lokalno zaposleni v Rimu pogodbe, ki niso bile v skladu z lokalno zakonodajo.

Istega leta so pogodbena razmerja v skladu z zakonodajo uredili tudi na veleposlaništvu v Zagrebu. V ta namen je že šest let pred tem, leta 2009, veleposlaništvo najelo odvetnika, na nepravilnosti pa jih je kasneje opozoril še redni nadzor. Kot rečeno so nato v letu 2005 uskladili pogodbe s hrvaško zakonodajo, pri čemer so se zaposleni odrekli možnosti morebitnim zahtevkom za nazaj, ki bi lahko nastali, ker vse obveznosti niso bile izvedene v skladu s hrvaško zakonodajo.

Še vedno trajajoča tožba pred delovnim sodiščem

Zaradi domnevnih nepravilnosti pri zaposlitvi, pa je ena od zdaj nekdanjih zaposlenih na veleposlaništvu v Washingtonu - sicer slovenska državljanka - toži zunanje ministrstvo, kjer skuša dokazati priznanje vseh pravic, ki pripadajo diplomatom. Sodišče odločitve še ni sprejelo.

Na glavni obravnavi se je zaposlena - na veleposlaništvu je delovala od leta 2011 do konca 2016, ko ji na ministrstvu niso več podaljšali pogodbe - na sodišču sklicevala na del tajnega poročila nadzornikov iz prvega nadzora na veleposlaništvu označenega z najnižjo stopnjo tajnosti - interno, ki ga naj bi pridobila ob svojem obisku Washingtona konec aprila 2017.

Del poročila, ki so ga prekrili tudi nam, izkazuje oceno nadzornikov, da Slovenka, ki jo je ministrstvo napotilo v ZDA in tam zaposlilo kot lokalno zaposleno, ni zaposlena po usrezni pogodbi.

Tri mesece po rednem nadzoru na veleposlaništvu v Washingtonu je zato minister Karl Erjavec na istem veleposlaništvu odredil še izredni nadzor, ki naj bi pokazal, kdo ji je podatke posredoval. Tajno poročilo je sicer mogoče dobiti tudi z zahtevo po dostopu do javnih informacij, kot smo to storili na Žurnalu24, a v takem primeru za to pristojna oseba zatemni osebne podatke – izjema so veleposlaniki oziroma veleposlanice – in nekateri drugi tajni podatki.

Nadzor, ki je skušal ugotoviti, ali in kdo je razkril tajne podatke, je na koncu zaključil, da do podatkov iz poročila nekdanja sodelavka najverjetneje ni prišla ob svojem obisku v Washingtonu, ampak na "osnovi neposrednega stika z osebno" iz veleposlaništva, ki dobro pozna tematiko in detajle sodnega postopka.

Ko je uslužbenka, ki se je ukvarjala s kulturno diplomacijo, na ministrstvo naslovila svoje zahteve glede zaposlitve, z njo niso več podaljšali pogodbe. Kljub pojasnilom diplomatov nadzornikom, da so prezaposleni, za to mesto niso iskali nadomestila.

Težave z zaposlovanjem ...

Nepovezano s kršitvami delovnopravne zakonodaje na področju lokalno zaposlenih na veleposlaništvih, poročila o nadzorih izpostavljajo tudi težave z iskanjem zaposlenih v lokalnem okolju zaradi nizkih plačil in na drugi strani relativno zahtevnega dela. Nadzorniki takšne primere posebej izpostavljajo pri veleposlaništvu v Londonu in New Yorku, kjer na veleposlaništvih podobno kot v Washingtonu iščejo nekonvencionalne načine, kako pridobiti kadre.

Na Stalnem predstavništvu Slovenije pri OZN v New Yorku imajo na primer težave imajo tudi z iskanjem uslužbenca, ki bi opravljal delo tajnice oziroma voznika, saj po navedbah nadzornikov za tako nizko plačo na trgu ne dobijo kadra, ki bi bil pripravljen opravljati tako delo v obsegu polnega delovnega časa“. Plača voznika na primer znaša 2.299 dolarjev. Višino plač bi lahko korigirali z božičnicami in usklajevanjem plač z rastjo življenjskih stroškov, a je bilo to zaradi varčevalnih ukrepov ukinjeno.

V Londonu v podobnem primeru nadzor veleposlaništvu svetuje povišanje plače in zaposlitev slovenskega državljana, ki že živi na Otoku.

Naši diplomati Slovenija Generalni sekretar Damjan Bergant: Tudi na evropsko prvenstvo v košarki ne greš raztrgan ...

Od oktobra 2015 do avgusta 2017 je zunanje ministrstvo opravilo 18 nadzorov veleposlaništev Republike Slovenije, in sicer na: VP Atene, VP London, VP Moskva, VP Ottawa, VP Priština, VP Rim, VP Tel Aviv, VP Vatikan, VP Washington, VP Zagreb, Generalni konzulat München, Generalni konzulat Trst, Generalni konzulat Monošter, Generalni konzulat Cleveland, Stalno predstavništvo pri OZN v New Yorku, Stalno predstavništvo pri Svetu Evrope v Strasbourgu in Urad v Palestini. Izredni nadzor je potekal le v Washingtonu, sicer so bili nadzori redni.

Nadzori večinoma opominjajo na manjše nepravilnosti ...

Ključne ugotovitve nadzorov, ki izkazujejo nekatere kršitve in pa tudi kažejo na nekatere težave v diplomaciji, si lahko v spodnji grafiki. Veleposlaništva ob nadzorih nadzorniki najpogosteje opominjajo na manjše nepravilnosti oziroma jim priporočajo, naj racionalizirajo število naročnin, natančnejše beležijo goste ali stroške ter naj uničijo odvečne kopije osebnih dokumentov, ki jih v skladu zakonodajo ne smejo več hraniti.