Zgodovinar Jože Dežman meni, da sprava zahteva pokop vseh žrtev. Obletnico bodo obeležili s spominskimi dogodki.
Delavci Rudnika Trbovlje - Hrastnik Pred so pred štirimi leti prebili pregrado v rovu svete Barbare in odkrili mumificirana trupla. Doslej so izkopali 800 okostij in jih forenzično pregledali, sedaj ležijo v enem delu rudnika. Iz jaška je potrebno iznesti še preostale žrtve, ki jih je verjetno več kot 2000.
Zgodovinar Dežman, ki je hkrati predsednik komisije vlade za reševanje vprašanj prikritih grobišč, opozarja, da je ob pokopu žrtev nujno treba ohraniti tudi spomin nanje, zato se zavzema, da rov postane muzej.
Tako je odločila tudi vlada, ko je 24. januarja prenovila komisijo, in določila temeljne programske točke za proračunski leti 2013-2014. Za rov sv. Barbare je bil sprejet sklep o nadaljevanju del v Hudi Jami.
"To pomeni dela po odločbi rudarske inšpekcije, priprava projekta za prekop vseh žrtev, razglasitev za kulturni spomenik državnega pomena, pričetek postopkov za ureditev lastniških razmerij, odprtje spomenika za javnost v letu 2014 ter priprava rešitve dokončnega mesta in načina pokopa žrtev," je dejal Dežman.
Obletnico bodo spremljale slovesnosti
Četrto obletnico grobišča bodo obeležili s spominskimi prireditvami, ki jih organizirajo Študijski center za narodno spravo, Arhiv RS, Slovenski filmski arhiv, komisija vlade za izvajanje zakona o popravi krivic, komisija za reševanje vprašanj prikritih grobišč in Slovenska kinoteka.
V ponedeljek bo v rovu sv. Barbare novinarska konferenca, na kateri bodo predstavili stanje in načrte v zvezi z rovom, v torek bo v Arhivu RS znanstveni posvet. V ponedeljek, 11. marca, pa bosta v Slovenski kinoteki ogled filma režiserja Andreja Mlakarja Christoforos in okrogla miza Pokopati mrtve.
Predstavniki NSi so pred grobišče v soboto položili vence. Vodja poslanske skupine Matej Tonin je ob položitvi dejal, da je Huda jama nam vsem v opomin, kako krut in surov zna biti čas vojne. Prepričan je, da je prvi korak k spravi dostojen pokop vseh mrtvih, drugi korak pa resnicoljuben pogled na preteklost.
Matej Tonin - Potreben je tudi resnicoljuben pogled na preteklost, ko so nemški, italijanski in madžarski okupatorski škornji tlačili Slovenski narod, seveda ob brezmilostni in krvavo surovi podpori domačih izdajalcev.Prav izdajalstvo, kolaboracija z okupatorji in eksekucije nedolžnih ljudi se… ...prikaži veče želijo potisniti na stran, izpostavljajo pa se povojni poboji in domobrance označuje kot "nedolžne" žrtve komunizma... Zgodovine ne morete spremeniti in spraviti v kalup, ki bo po vaši meri. Zgodovina in dejstva ne lažejo!S tem ne trdim, da v povojnih pobojih ni bilo nedolžnih žrtev. Žal so bile in to je obžalovanja vredno. Niso si vsi zaslužili konca v rovu - zagotovo pa marsikateri, ki je imel do ramen krvave roke - povsem zasluženo leži tam!
In kaj potem ? Nimate kaj drugega za pisat?