Na Geodetski upravi RS (Gurs) se pripravljajo na vnašanje novih podatkov v register nepremičnin in na pritisk lastnikov, ki bodo podatke želeli urediti. Novih podatkov bo zelo veliko, je pojasnila Ema Pogorelčnik z Gursa, a so čakali, da bo zakon “približno dokončen” in bodo vedeli, katere podatke bo treba vnašati. Dopolnjeni in popravljeni bodo morali biti najpozneje do 1. februarja prihodnje leto, saj bo po tem datumu Gurs pošiljal nova obvestila s podatki. Lastnike že pozivajo, naj podatke uredijo čim prej, dodatne podatke pa bodo morali pravočasno sporočiti tudi upravne enote, občine in ministrstva. Če tega ne bodo storili, zakon o davku na nepremičnine predvideva od 40 do 4.100 evrov kazni za odgovorno osebo.
Predvsem ute in lope
Na Gursu so že naredili presek med letalskimi posnetki in evidentiranimi stavbami za dve tretjini države ter odkrili okoli 25 tisoč objektov, ki jih ni v registru. Glede na več kot 1,2 milijona nepremičnin v državi to ni veliko, ocenjuje Pogorelčnikova, na terenu pa ugotavljajo, da gre večinoma za ute, lope in podobno ter izjemoma za stanovanjske in poslovne objekte. Za te je obvezen elaborat za vpis v kataster stavb, za prijavo enostavnih objektov pa bo dovolj, da lastniki na Gurs sporočijo njihovo lego in velikost. Po letu 2015 bo mogoče davek zaračunati tudi za nazaj.
Razkrivanje praznih
Zadnja na vladi potrjena različica zakona pa predvideva vnos še 15 novih podatkov. Med njimi so tudi podatki o rezidenčnosti ali nerezidenčnosti stanovanjske nepremičnine, o izdani inšpekcijski odločbi o črni gradnji ter o povečani ali zmanjšani davčni stopnji. Ali bodo ti podatki javno objavljeni, še ni znano.
V pisarni Informacijskega pooblaščenca, kjer so enkrat že ukrepali in zahtevali umik podatkov o fizičnih osebah iz javno dostopnega dela registra nepremičnin, pa glede novih podatkov niso bili ne vprašani za mnenje ne obveščeni o njih. Ker je register javna evidenca, dodajanje novih podatkov, ki se nanašajo na fizične osebe, “zagotovo pomeni obdelavo osebnih podatkov”, ocenjuje Kristina Kotnik Šumah, namestnica informacijske pooblaščenke. Vodenje podatkov o tem, ali je nepremičnina rezidenčna ali ne in ali je o njej izdana odločba o črni gradnji, pa bi lahko bilo sporno z vidika varstva osebnih podatkov, dodaja. Še več, razkrivanje podatkov o naseljenosti bi lahko imelo tudi drugačne posledice, recimo nasilno vselitev v prazne nepremičnine, opozarja Kotnik Šumahova. Da bi ta podatek koristil storilcem kaznivih dejanj, menijo tudi na policiji.
