Lovru Šturmu se zdi nesprejemljivo tudi, da sam od komisije ni prejel nobene pisne odločbe.
Protikorupcijska komisija je po preučitvi okoliščin v postopku izročitve tovornjakarja Dragana Paravinje, ki ga je Srbija zahtevala zaradi posilstva in poskusa posilstva, ugotovila, da je Šturm s tem, ko ni odločil o njegovi izročitvi, kršil dolžno ravnanje. Za to dejanje ni imel pravne podlage, meni komisija v zaključnih ugotovitvah, ki jih je v četrtek objavila na svoji spletni strani.
Protikorupcijska komisija je primer preučevala po prijavi iz junija lani in v ugotovitvah zapisala, da je postopek trajal predolgo, tedanji minister pa ni imel pravne podlage za zavlačevanje s sprejemom odločitve glede izročitve.
Namesto enega meseca ni bilo dovolj eno leto
Tovrstni postopki se običajno rešijo v enem mesecu, primer Paravinje pa od maja 2007 do izteka Šturmovega mandata avgusta 2008 ni bil rešen. To po navedbah komisije pomeni, da je ministrovo ravnanje odstopalo od utečenih postopkov v tovrstnih primerih, na to pa ga je strokovna služba večkrat opozorila.
Šturm je dejal, da ga je poročilo osupnilo in da je presenečen, da je komisija prišla do takšnih ugotovitev. Pojasnil je, da sicer podpira delovanje komisije v prizadevanjih pri ugotavljanju korupcije in sumov korupcije, in meni, da je to potrebno in koristno. V primerih, kot je njegov, kjer ni ugotovljenih niti objektivnih niti subjektivnih znakov korupcije niti sumov za korupcijo, pa bi morala komisija postopek ustaviti.
Vendar pa si komisija po njegovih besedah lasti nekatere pristojnosti in prekoračuje tiste, ki jih ima. Komisija ne more deliti moralnih naukov. "Komisija ni niti maršalat niti škofija," je poudaril Šturm. Menil je, da ravnanje komisije posega v videz korektnosti, samostojnosti in nepristranskosti, ki ga mora imeti v javnosti, s čimer poraja dvom v pravilnost svojega dela.
Šturm komisiji očita prekoračitev pooblastil
V končnih ugotovitvah je komisija po mnenju Šturma kršila 22. člen ustave, ki predvideva enako varstvo pravic udeležencev v postopku, ker na njegove argumente ni odgovorila stvarno in z argumenti, temveč je podala le pavšalno oceno.
"Komisija si lasti pristojnosti nekakšne upravne inšpekcije, za kar ni strokovno usposobljena, niti nima primernih kadrov niti nima za to podlage v zakonodaji," poudarja Šturm. Njena pavšalna ugotovitev, da je šlo za preprosto zadevo, ki jo je mogoče rešiti v mesecu dni, pa je po njegovem mnenju "stvarno neutemeljena in skregana z zdravo pametjo". "Tu se je treba ravnati po načelu, da je treba enake zadeve obravnavati enako, različne pa različno," meni Šturm.
Kljub očitkom ne bo šel na sodišče
Nekdanji minister je tudi presenečen, da od komisije kot prizadeti ni dobil nobene pisne odločbe, medtem ko je bila javnost z njo že seznanjena. S tem komisija po besedah Šturma krši vrsto ustavnih določil. Menil je še, da komisija to očitno počne zavestno, kar je zanj popolnoma nesprejemljivo. Po njegovem je treba ugotoviti, ali gre za splošno prakso ali za posamičen primer.
Šturm je napovedal, da se na ugotovitve komisije ne bo odzval po pravni poti, ker so sodišča preobremenjena. Namerava pa v prihodnjih tednih organizirati eno ali več javnih tribun, ki bi obravnavale dileme o praksi in delu protikorupcijske komisije.
Nanje bo poleg uglednih pravnih strokovnjakov povabil tudi člane protikorupcijske komisije. Na ta način želi Šturm, kot je dejal, preprečiti, da bi se tako ravnanje komisije ponavljalo, saj "krni njen ugled, jo odvrača od njenega vsebinskega dela in v ničemer ne prispeva k preprečevanju korupcije".