V nadaljevanju preberite:
- Shemo subvencioniranega skrajšanega delovnika je koristilo 34 delodajalcev za 1742 delavcev.
- Ukrep je bil namenjen podjetjem v težavah, ki zaposlenim niso mogla zagotavljati dovolj dela.
- Država je doslej v ta namen izplačala okoli 680 tisoč evrov.
Shemo subvencioniranega skrajšanega delovnika, ki je bila v panogah v težavah aktivirana pol leta in se je iztekla v petek, je koristilo 34 delodajalcev za 1742 delavcev, so pojasnili na Zavodu RS za zaposlovanje. Doslej je bilo za ukrepe, povezane s shemo, izplačanih okoli 680 tisoč evrov, do konca meseca naj bi jih bilo še 70 tisoč. Kot so navedli na zavodu, kjer so izvajali shemo, je bilo sicer vlog delodajalcev za subvencije še precej več, kot jih je bilo potrjenih, namreč 84 za 2114 delavcev.
Država že izplačala več kot 680 tisočakov, do konca meseca naj bi sledila nova nakazila
Do petka je bilo po njihovih navedbah delno povračilo nadomestila plače izplačano 27 delodajalcem za 1587 delavcev, in sicer v višini nekaj več kot 667.600 evrov. Poleg tega so za izobraževanje delavcev, ki so bili na skrajšanem delovniku, izplačali dodatnih nekaj več kot 12.500 evrov. Do konca junija na zavodu predvidevajo še izplačilo delnega povračila nadomestila plače v višini okoli 70 tisoč evrov, odvisno od višine zahtevkov.
Podjetja v težavah lahko dostopajo do državne pomoči
Vlada Roberta Goloba je shemo sprožila 5. decembra lani. Po prvotnem načrtu naj bi veljala tri mesece, a jo je nato v začetku marca podaljšala do 5. junija. Veljala je za panoge proizvodnje oblačil, usnja in usnjenih izdelkov, nekovinskih mineralnih izdelkov, kovin, kovinskih izdelkov, motornih vozil, vozil ter pohištva, pa tudi za tiskarsko dejavnost.
Namen ukrepa je bil zaščititi podjetja v težavah in ohraniti delovna mesta. Tista podjetja, ki vsaj 30 odstotkom zaposlenim niso mogla zagotavljati najmanj 90 odstotkov dela, so lahko lahko delu svojih zaposlenih skrajšala delovni čas za tri mesece. Napotila so jih na čakanje za pet do 20 ur tedensko, za del delovnega časa, ko zaposleni niso delali, pa jim je država zagotovila nadomestilo v višini 60 odstotkov izplačane bruto plače delavca.
Delavci, ki jim je bilo odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom, so se morali prijaviti v posebno evidenco delavcev na zavodu, s tem pa so lahko izkoristili tudi možnost usposabljanj ali izobraževanj, ki jih je zanje pripravil zavod.
