Današnje burno vremensko dogajanje je največ nevšečnosti povzročilo na Primorskem, a se najbolj črni scenariji po pojasnilih Agencije RS za okolje (Arso) niso uresničili. Padavin sicer še ni konec, saj v naše kraje prihaja hladna fronta in ponekod že sneži, a večjih težav ne pričakujejo več, so povedali na popoldanski novinarski konferenci Arsa.
Po besedah Blaža Štera z Arsa se je dogajanje ponoči po pričakovanjih začelo v zahodni Sloveniji. Proti jutru je nad Primorsko nastal pas močnih padavin, ki je povzročil nalive zlasti v slovenskem Primorju. Padlo je tudi več kot petdeset litrov dežja na kvadratni meter le v nekaj urah, krajevno pa tudi sto milimetrov padavin, je pojasnil Šter.
Najbolj črni scenariji pa se po njegovih besedah na srečo niso uresničili.
Sedaj v naše kraje prihaja hladna fronta, tako da še nastajajo močne padavine, a trenutno ni več izrazitih padavinskih pasov, pojavljajo se bolj krajevni nalivi. Pričakujejo, da bo hladna fronta do večera dosegla tudi Primorsko. Ko bo prešla proti južni Sloveniji, pa bodo predvsem nad morjem lahko še nastajale nevihte, tudi z nalivi.
Deževja torej še ni konec, je napovedal Šter in pojasnil, da bo ponoči več padavin v vzhodnem delu države. Do jutra bo dež na zahodu že ponehal, na vzhodu pa ga bo še nekaj. Na Arsu pričakujejo, da bo skupno padlo od 40 do 80 litrov dežja na kvadratni meter, predvsem v osrednjih in južnih krajih.
Na Primorskem bo zapihala tudi burja, ki lahko dosega hitrost okoli sto kilometrov na uro, drugod pa po trenutnih podatkih kakšnega posebnega vetra ni, je pojasnil Šter. Se je pa v Alpah spustila meja sneženja, nekaj snega je tako že zapadlo tudi na Vršiču in drugih višjih predelih.
Hidrolog Andrej Golob pa je na novinarski konferenci pojasnil, da so se hidrološke razmere zjutraj ob močnih nalivih hitro zaostrile v slovenski Istri. Ob močnih nalivih so sprva težave povzročale padavinske vode, kmalu zatem so močno narasli tudi manjši potoki in reke na tem območju ter poplavili.
Se pa trenutno hidrološke razmere na tem območju umirjajo, pretoki rek so se ustalili. Po Golobovih besedah se je ustavil tudi pretok Dragonje, ki ne bo poplavila v večjem obsegu. Glede na povečano namočenost tal in vodnatost rek pa je do večera še verjetnost za poplave hudourniških vodotokov in manjših rek na posameznih območjih.
Verjetnost za ta pojav je večja v osrednji, severni in vzhodni Sloveniji, manjše težave pa v večjem delu osrednje in vzhodne Slovenije. Reke na vzhodu bodo naraščale še ponoči, med drugim se bosta začeli razlivati Krka in Drava v spodnjem toku. A Golob ob tem poudarja, da gre za poplave vsakoletnih obsegov, tako da večjih težav ne pričakujejo.
