Med izhodišči ni podaljšanja pokojninske dobe s 40 let, na izrecno vprašanje, ali je to vprašanje predmet pogajanj, pa na ministrstvu pravijo, da bi podaljšanju nasprotovali. Radi bi sicer dvignili upokojitveno starost, a ne s prisilo, saj imamo še vedno veliko fizičnega dela, je pa ena od možnosti, da se podaljša starost za upokojitev z manj kot 40 leti pokojninske dobe, ki je zdaj 65 let.
Septembra se začnejo pogajanja, do srede naslednjega leta naj bi bil zakon pripravljen in do konca leta sprejet. Morebitne novosti se bodo uvajale postopoma, obljubljajo.
Pogajanja bodo potekala o tem:
- referenčno obdobje (koliko najboljših let se upošteva pri izračunu pokojninske osnove, zdaj 24)
- meja za starostno upokojitev (meja 40 let pokojninske dobe se ne spreminja, ali se bo možno z manj kot 40 leti delovne dobe še vedno upokojiti pri 65 letih, je odprto)
- odmerni odstotek (zdaj je pri 40 letih pokojninske dobe 63,5 odstotka, kar pomeni, da če je pokojninska osnova 1500 evrov, je pokojnina 953 evrov, če bi bil 67 odstotkov, bi bila 1005 evrov).
- najnižja pokojninska osnova (najmanj od tega zneska se odmeri pokojnina, tudi če je izračunana pokojninska osnova nižja, trenutno je 1061,17 evra, nanjo je vezana tudi najvišja pokojnina).
Če se podaljša referenčno obdobje (zdaj je 24 najboljših let, najbolj pravično bi bilo, da bi se štelo celotno obdobje 40 let), bi se lahko na primer zvišal odmerni odstotek, na ministrstvu bodo v pogajanjih skrbeli, da bo upoštevan cilj večja blaginja upokojencev in vzdržnost sistema.
Pogajalska bomba: izenačitev prispevnih stopenj
Na mizi je tudi predlog, da se izenači prispevna stopnja delodajalcev in delavcev. Delavci zdaj za pokojnino plačujejo 15,5 odstotka bruto plače, delodajalci pa 8,85 odstotka na bruto plačo. Na vprašanje, ali to pomeni, da bodo tudi delodajalci po novem plačevali 15,5 odstotka, so na ministrstvu za delo dejali, da bi nekaj za vzdržnost sistema naredili že, če bi vsak plačeval 12,5 odstotka. V tem primeru bi se delavcem zvišala neto plača, bi se pa nekoliko zvišali stroški delodajalcev. Do leta 1997 je bila prispevna stopnja enaka za delavce in za delodajalce, takrat pa se je delodajalcem kot začasen ukrep za ohranjanje delovnih mest znižala.
Povprečna pokojnina z dopolnjenimi 40 leti pokojninske dobe je 1022 evrov.
Pomembna predlagana novost je tudi, da se bo letni dodatek po novem izplačeval na podlagi zvezne funkcije, kar pomeni, da ne bo nekdo, ki ima en evro višjo pokojnino in zaradi tega pade v višji razred, dobil precej nižjega dodatka. Da je to nepravično, smo poročali pred kratkim.
Za otroke se na ministrstvu bolj nagibajo k temu, da bi starše ob upokojitvi nagrajevali z višjim odmernim odstotkom in ne zniževali upokojitvene starosti. Dokup pokojninske dobe bi omejili na največ tri leta.
Meja 60/40 samo še za redke
Upokojitvena starost se bo zaradi kasnejšega vstopa v delovno razmerje zvišala na skoraj 65 let, tudi če ne bi nič naredili. Zdaj se upokojujemo pri 62 letih (moški 62,7, ženske 61,5), ker mladi na trg dela povprečno vstopijo pri 23,8 leta, se bodo lahko upokojili šele malo pred 64. letom, če bodo imeli neprekinjeno pokojninsko dobo.
Pogovarjali se bodo tudi o tem, na kakšen način naj se usklajujejo pokojnine. Zdaj je v veljavi formula 60 odstotkov rasti plač in 40 odstotkov inflacije. Za ohranjanje bi bila po mnenju ministrstva bolj smiselna višja navezava na inflacijo, ampak to je predmet pogajanj.
Na ministrstvu bi radi s prispevki za pokojnine obremenili vse vrste dela ter poiskali še dodatne vire financiranja, ki ne bi obremenjevali dela. Zdaj se večina pokojnin financira s prispevki (5,5 milijarde evrov), kar zmanjka, doplača proračun, trenutno je to približno 1,1 milijarde evrov.
Predlagana je tudi prenova invalidskega zavarovanja, napovedujejo, da ne bodo več gledali omejitev glede na zadnje delovno mesto, ampak se bodo osredotočali na preostalo delovno zmožnost, prilagoditi pa bo treba nadomestila in invalidske pokojnine, saj je prav med invalidskimi upokojenci najvišje tveganje revščine.
Glede drugega stebra trenutno še ni predlaganih novosti.
dezurni@styria-media.si
Lepotni popravki NISO pokojninska reforma!
največji problem je nastal, ko so razvrednotili vplačan denar z količnikom. Moj oče je imel izračunana sredstva vložena v ZPIZ z količnikom 82%, njegov sin z 57% in v tem je ves problem, da tisti ki so dobili višjo pokojnino… ...prikaži več , so manj časa delali in uživajo že 30 let v pokoju, smo v situaciji, ko imamo upokojence z daljšo dobo upokojenega časa kot delovnega pa še to izračunano po višjem količniku. V tem je ves bes upokojencev ! Današnjim upokojencem znižujejo vrednost vplačanega denarja.
Najbolj fer bi bilo po 40! letih v penzijo ne glede na starost. Ne more nekdo, ki je začel delati pri 15 letih, imeti ob upokojitvi 45 let delovne dobe, nekdo, ki je študiral do 30 pa 35 !!!!! Goveda.