V nadaljevanju preberite:
- Kandidat za pravosodnega ministra želi izgradnjo nove sodne palače postaviti med absolutne prioritete.
- Med drugim namerava skrajšati sodne postopke, ki v Sloveniji pri najzahtevnejših primerih trajajo tudi več kot desetletje.
- Meni, da je odvzem nezakonito pridobljenega premoženja za kriminalce "bolj boleč kot izguba prostosti".
V Državnem zboru se nadaljuje zaslišanje ministrskih kandidatov. Včeraj se je predstavilo osem kandidatov, preberite, kako so se odrezali in na katerih odborih se je najbolj iskrilo. Danes je na vrsti še sedem kandidatov, med njimi je tudi kandidat za ministra za pravosodje Mihael Zupančič, ki prihaja iz vrst Demokratov Anžeta Logarja.
Zupančič je diplomiral iz prava v Franciji, kjer je živel približno 14 let, nato pa je večino kariere posvetil diplomaciji in mednarodnim odnosom. Leta 1999 se je zaposlil na ministrstvu za zunanje zadeve, leta 2010 pa postal vodja sektorja za mednarodno pravo.
Med letoma 2014 in 2018 je bil veleposlanik Slovenije v Romuniji. Z Anžetom Logarjem je tesneje sodeloval v času tretje vlade Janeza Janše, ko je kot vodja kabineta delal na zunanjem ministrstvu, ki ga je vodil Logar. Leta 2022 je bil imenovan za veleposlanika na Danskem, kjer se mu mandat pravkar izteka.
Nekaj polemik je sprožil letos, ko je kot aktivni veleposlanik kandidiral na parlamentarnih volitvah na listi Demokratov. V državni zbor sicer ni bil izvoljen.
Na začetku predstavitve pred odborom za pravosodje je poudaril, da je pravna država temelj demokratične družbe in da mora biti sodni sistem učinkovit, dostopen in vreden zaupanja državljanov.
"Država je tu za državljane, ne obratno"
Ministrski kandidat je na predstavitvi pred parlamentarnim odborom kot ključne izzive slovenskega pravosodja izpostavil predolge sodne postopke, kadrovsko podhranjenost, pomanjkljivo digitalizacijo in nizko zaupanje javnosti v sodni sistem. Med prioritetami je napovedal tudi gradnjo nove sodne palače v Ljubljani.
Zupančič, ki po skoraj 27 letih diplomatske kariere zaključuje mandat veleposlanika na Danskem, je poudaril, da mora biti glavni cilj pravosodnega sistema zagotavljanje zaupanja državljanov ter ustvarjanje predvidljivega in varnega okolja za ljudi, gospodarstvo in družbo. "Ne pozabimo, država je tu za državljane, ne obratno," je poudaril.
Po njegovih besedah poročila Evropske komisije sicer ugotavljajo, da slovensko pravosodje uživa visoko stopnjo neodvisnosti, hkrati pa opozarjajo na številne težave. Kot skupni imenovalec različnih analiz je navedel potrebo po reformah, ki bodo povečale učinkovitost, pospešile digitalizacijo in pravosodje bolj približale uporabnikom.
Najzahtevnejši postopki trajajo tudi več kot deset let
Kot prvi velik izziv je izpostavil dolgotrajnost sodnih postopkov, predvsem v gospodarskih sporih in zahtevnih kazenskih zadevah. "Dolgotrajnost postopkov zmanjšuje zaupanje javnosti v pravosodje in ustvarja občutek pravne negotovosti," je opozoril.
Posebej problematično se mu zdi naraščanje števila nerešenih zadev, saj mora biti vsak tak trend po njegovem mnenju opozorilo za ukrepanje. Sodna uprava bi morala aktivneje spremljati vzroke za zastoje in z organizacijskimi ukrepi pospeševati reševanje primerov. Kot enega od možnih ukrepov je omenil nacionalizacijo mreže sodišč, ki bi omogočila učinkovitejšo razporeditev kadrov med bolj in manj obremenjenimi sodišči.
Po njegovih besedah najzahtevnejši sodni postopki v Sloveniji trajajo od štiri do deset let, nekateri celo dlje. Za primerjavo je navedel, da podobni postopki v Romuniji trajajo od tri do pet let, v Avstriji približno dve leti in pol, na Danskem pa okoli dve leti. "Reforma sodstva ne sme biti rezultat političnih ambicij, ampak strokovno premišljen proces, usmerjen k državljanom," je poudaril.
Nova sodna palača med prioritetami
Zupančič je opozoril tudi na prostorsko problematiko slovenskih sodišč. Po njegovih besedah organizacijska učinkovitost ni odvisna zgolj od števila zaposlenih, temveč tudi od ustreznih delovnih pogojev. "Bojim se, da sodišča niso pripravljena na reforme, kar lahko dodatno poveča sodne zaostanke," je dejal.
Mnoge sodne stavbe so po njegovih ocenah v slabem stanju, država pa za najemnine letno porabi približno šest milijonov evrov. Prihodnje vodstvo ministrstva bodo po njegovih besedah že kmalu pričakali tudi aneksi za dodatno zvišanje najemnin.
Zato je gradnjo nove sodne palače označil za eno ključnih prioritet. Ob tem je spomnil, da so se ocene vrednosti projekta v preteklosti močno spreminjale - od prvotnih 75 milijonov evrov prek 95 milijonov do zadnje ocenjene vrednosti okoli 200 milijonov evrov.
Sodnikov je zaenkrat dovolj, manjkajo pa drugi profili
Posebej pa je opozoril na kronično pomanjkanje pravosodnih policistov. "Gre tudi za varnostni izziv. Zaradi pomanjkanja pravosodnih policistov se postopki podaljšujejo, ker obtoženci niso pravočasno pripeljani na sodišče in obravnave odpadejo," je dejal.
Kot eno od možnih rešitev vidi širšo uporabo videopovezav. Opozoril je tudi na generacijsko menjavo v sodstvu, saj se v prihodnjih letih obeta upokojitev približno 200 sodnikov.
Enoten digitalni sistem za celotno pravosodje
Velik poudarek je namenil digitalizaciji. Po njegovem mnenju je eden največjih problemov razdrobljenost informacijskih sistemov, saj številne aplikacije med seboj niso povezane. Posledice so podvajanje dela, dodatna administracija in slabša učinkovitost. "Digitalizacija mora povezati sodišča, državno odvetništvo, policijo in druge deležnike v enotno okolje," je dejal.
Njegov cilj je vzpostavitev interoperabilnega digitalnega sistema za celotno pravosodje. Podprl je tudi postopno uvajanje rešitev, ki temeljijo na umetni inteligenci, vendar ob jasnih varovalkah. "Tehnologija mora sodniku pomagati, ne pa ga nadomestiti."
Več transparentnosti in več zaupanja
Zupančič meni, da je zaupanje javnosti eden največjih izzivov slovenskega pravosodja. Po njegovem mnenju se zaupanje gradi s transparentnostjo, integriteto in jasnimi pravili. Zavzel se je za večjo preglednost pri dodeljevanju sodnih zadev in za večjo dostopnost sodnih odločb.
Opozoril je, da javnost trenutno nima vpogleda v odločitve prvostopenjskih sodišč, kar po njegovem zmanjšuje pravno varnost in informiranost državljanov. "Državljani upravičeno pričakujejo, da bodo sodišča v primerljivih primerih odločala primerljivo."
Po njegovem mnenju se finančnih zlorab, korupcije in organiziranega kriminala ni več mogoče učinkovito lotevati zgolj na nacionalni ravni, zato bo nujno še tesnejše mednarodno sodelovanje.
Del nalog bi prenesel na notarje in odvetnike
Med zavezami iz koalicijske pogodbe je izpostavil enakomernejšo obremenitev sodišč, uvedbo instituta "discovery" oziroma razkritja informacij, nadaljnjo digitalizacijo in skrajševanje sodnih postopkov. Zavzel se je tudi za razpravo o prenosu nekaterih nalog na druge pravne poklice.
"Del nalog bi bilo smiselno prenesti na notarje in odvetnike. Tu vidim prostor za razpravo, denimo pri zapuščinskih postopkih," je dejal. Poudaril je še pomen mediacije, hitrejšega odločanja, meritokratskega sistema napredovanj sodnikov, krepitve izobraževanja ter možnost preoblikovanja Centra za izobraževanje v pravosodju v sodno akademijo.
"Izobraževanje, kadri in infrastruktura so temelji učinkovitega pravosodja," je sklenil.
Hiša za otroke ostaja
Pri vprašanjih pa se je tudi danes iskrilo, poslanka Svobode Lena Grgurevič in presedujoča odboru, Anja Žibert Bah iz vrst SDS, sta se zapletli v besedni dvoboj zaradi postopkovnih predlogov. "Dajte se umiriti, samo vi imate probleme v tem Državnem zboru," jo je pozvala Žibert Bah. Grgurevič pa je trdila, da ji Žibert Bah ves čas odvzema besedo in ji ne dovoli replicirati.
Med vprašanji so poslanci in poslenke opozicije med drugim izpostavili projekt Hiša za otroke. Zupančič je odvrnil, da je Hiša za otroke projekt, ki mu je zelo blizu. "Ko sem bil vojak, sem opravljal civilno službo, kjer sem v okviru CSD Bežigrad deloval v eni tovrstnih varnih hiš. Že takrat sem na lastne oči videl, da vsi otroci žal nimajo te sreče, da bi lahko odraščali v varnem okolju. Projekt mi je blizu in se bo nadaljeval, skupaj z nekaterimi drugimi projekti," je obljubil.
Na očitke pa je odvrnil, da je treba vsakemu dati priložnost, da se izkaže. Čez čas pa naj ocenijo, ali je izpolnil njihova pričakovanja. "Dajte mi priložnost. Sem pravnik, študiral sem v Franciji. Zame so pojmi neodvisnosti sodstva sveti."
