Tako bodo udarili tiste z višjimi prihodki

Kljub predlaganim spremembam bo še vedno zelo ugodno biti popoldanski s. p., predvideno je, da lahko popoldanski s. p. poleg službe zasluži toliko, kot nekdo, ki je samozaposlen kot samostojni podjetnik. Država naj bi pobrala 12 milijonov evrov več dohodnine. 

Pri samozaposlenih normirancih se predlaga meja 60 tisoč evrov za vstop v sistem normiranih stroškov. To pomeni, da samostojni podjetnik, ki je v preteklem letu uveljavljal dejanske stroške in imel več kot 60 tisoč evrov prihodkov, v tem letu ne bo mogel uveljavljati normiranih. Za tiste, ki so že normiranci, pa velja povprečje dveh zaporednih let. Kdor bo skupaj v dveh letih presegel 120 tisoč evrov prihodkov, ne bo več mogel biti normiranec, lahko pa so prihodki eno leto 80 in drugo leto 39 tisoč evrov, nato pa spet 80 tisoč evrov.

S to omejitvijo bi lahko iz sistema uveljavljanja normiranih stroškov letelo približno 7.300 s. p.-jev, toliko jih je imelo namreč lani več kot 60 tisoč evrov prihodkov. Za popoldance v predlogu zakona ni izrecno navedeno, kakšna omejitev bo veljala za njih, a so nam na ministrstvu za finance pojasnili, da se "za vstop in obstoj v sistemu normiranih odhodkov za polne in popoldanske normirance predlaga enak pogoj, in sicer 60.000 evrov prihodkov v predhodnem letu (vstop v sistem) oziroma da povprečni prihodki dveh zaporednih predhodnih let ne presegajo 60.000 evrov (obstoj v sistemu)".

Normiranci so lahko samozaposleni, lahko pa hodijo v službo in imajo odprt tako imenovani popoldanski s. p. Med vsemi normiranci je kar 47 odstotkov popoldancev. Leta 2013 je bilo 14 tisoč normirancev, lani pa 84 tisoč, torej šestkrat več.

Pri spremembi obdavčitve bodo na udaru tisti, ki zaslužijo nad 60 tisoč evrov, saj nad tem zneskom ne bo več priznanih normiranih stroškov (letos za zneske med 50 in sto tisoč evrov znašajo 40 odstotkov), kar pomeni, da bo za vsakih tisoč evrov prihodkov nad 60 tisoč evri treba plačati 200 evrov dohodnine (zdaj 120).

Shutterstock

V enem primeru možnih 800 evrov prihranka

Če bo predlog sprejet, se bo tistim, ki bodo imeli med 50 in 60 tisoč evrov prihodkov, davčna obveznost celo zmanjšala (za te zneske se bodo normirani stroški s 40 dvignili na 80 odstotkov). Samozaposlenemu normirancu s točno 60 tisoč evri prihodkov se bo davčna obveznost znižala s 3200 na 2400 evrov.

Med samozaposlenimi normiranci jih je 86 odstotkov zaslužilo manj kot 60 tisoč evrov, več kot polovica vseh (53 odstotkov) pa je imela prihodke, nižje od 30 tisoč evrov.

Popoldanec s 60 tisoč evri bo plačal 1600 evrov več

Za popoldance, ki zaslužijo do 30 tisoč evrov, se davčna obveznost ne bo spremenila, kdor zasluži več, pa bo moral plačati več dohodnine. "Zavezancu s prihodki 40 tisoč evrov se bo letna davčna obveznost zvišala s 3.800 na 4.600 evrov, zavezancu s 60 tisoč evri prihodkov pa s 7.000 na 8.600 evrov," so izračunali na ministrstvu za finance.

Med popoldanci jih 80 odstotkov poleg službe zasluži manj kot 30 tisoč evrov, več kot polovica pa jih zasluži manj kot 12.500 evrov na leto.

Zakaj ista meja za službo in poleg službe?

Na vprašanje, zakaj niso za popoldanske normirance postavili nižje meje za obstanek v sistemu, na ministrstvu za finance odgovarjajo takole: "Razlika v položaju polnih in popoldanskih normirancev se upošteva prek višine priznanih normiranih odhodkov. Za polne normirance po predlogu znašajo normirani odhodki 80 % prihodkov do 60.000 evrov prihodkov iz dejavnosti za leto, za katero se ugotavlja davčna osnova, ter 0 % prihodkov za prihodke nad 60.000 evrov. Za popoldanske normirance pa znašajo normirani odhodki 80 % prihodkov za prihodke do 12.500 evrov, 40 % prihodkov za prihodke nad 12.500 evrov in do 30.000 evrov ter 0 % prihodkov za prihodke nad 30.000 evrov."

Profimedia

Samozaposlen normiranec, ki bo zaslužil 60 tisoč evrov, bo plačal 2400 evrov dohodnine (to je štiri odstotke prihodkov), popoldanski normiranec, ki bo zaslužil enako, pa 8.600 evrov dohodnine, kar je 14 odstotkov prihodkov.

Efektivna obdavčitev popoldanca samo 16-odstotna

A samozaposleni normiranec mora od zaslužka na leto plačati tudi dobrih šest tisoč evrov prispevkov (če plačuje minimalne), popoldanski s. p. pa plačuje 93,15 evra na mesec, kar znese 1118 evrov na leto. Če upoštevamo še prispevke, država samozaposlenemu normirancu vzame 14,9-odstotka zaslužka, popoldancu pa 16,2 odstotka zaslužka.

Normiranci so lahko samozaposleni samostojni podjetniki ali popoldanski s. p.-ji (obstaja tudi možnost za uveljavljanje normiranih stroškov pri družbi z omejeno odgovornostjo, a o tem v tem članku ne pišemo).

Samostojnih podjetnikov je 143 tisoč, od tega jih je skoraj 84 tisoč normirancev. To pomeni, da jim za uveljavljanje stroškov ni treba zbirati računov, ampak jim država stroške prizna na podlagi norme, torej zakonske določbe.

Med vsemi normiranci jih je bilo v letu 2023 brez prihodkov pet odstotkov, do 12.500 evrov je zaslužila dobra tretjina vseh, dve tretjini je imela prihodke do 30 tisoč evrov, le osem odstotkov vseh normirancev je zaslužilo več kot 60 tisoč evrov in le dva odstotka več kot sto tisoč evrov.

Normiranci bodo morali Fursu, če bo predlog zakona sprejet, razkriti, koliko prihodkov so ustvarili s povezanimi osebami.

Na ministrstvu za finance predvidevajo, da bodo zaradi sprememb popoldanci plačali devet milijonov evrov več dohodnine, polni normiranci pa približno tri milijone evrov več dohodnine.

janez.zalaznik@styria-media.si