Poslanci SDS ministru za finance očitajo nevestno delo v službi, oškodovanje javnih sredstev, zavajanje javnosti v aferi Litijska in zlorabo položaja.
Poslanci bodo interpelacijo, ki jo vlagatelji po Boštjančičevih besedah zlorabljajo v politične namene, obravnavali danes ves dan, glasovanje pa bo predvidoma pozno zvečer. Da bi ministra razrešili s funkcije, so potrebni glasovi najmanj 46 poslancev.
Poslanec SDS Zvonko Černač je danes v obrazložitvi tega predloga spomnil, da je vlada odločitev o nakupu stavbe sprejela v slabem tednu dni na dveh dopisnih sejah in tik pred prazniki je bilo nakazanih 7,7 milijona evrov za podrtijo, ki je bila pred tem kupljena za 1,7 milijona evrov. Danes je stavba vredna manj kot štiri milijone evrov.
"Po letu dni je na Litijski 51 še večja podrtija. V tej zgradbi nikoli ne bodo sodišč, odgovorni za ta posel pa razen nekdanje ministrice za pravosodje Dominike Švarc Pipan še naprej vladajo. In delajo vse, da bi odgovornost prevalili na tiste, ki so opozarjali na kršitve zakonodaje," je dejal Černač.
Kot je pojasnil, največjo odgovornost za nakup propadajoče stavbe po menju SDS nosi prav Boštjančič. Brez njegove protizakonite prerazporeditve manjkajočih sredstev v višini 6,5 milijona evrov iz splošne proračunske rezervacije, ki niso bila porabljena za popoplavno obnovo, namreč nakupa ne bi bilo.
Ministrova ravnanja imajo po njegovih besedah elemente kaznivega dejanja nevestnega dela v službi, oškodovanja javnih sredstev ter zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic. "Boštjančič je tudi zavajal javnost v zvezi s protipravno zagotovitvijo proračunskih sredstev za nakup stavbe na Litijski," je dodal.
Da je odgovornost ministrstva za finance in vlade pri nakupu stavbe na Litijski nesporna, po njegovih besedah izhaja tudi iz ugotovitev računskega sodišča, ki je v reviziji zaključnega računa proračuna za leto 2023 zapisalo, da za prerazporeditev 6,5 milijona evrov ni bilo zakonske podlage. "Če minister ne bi predlagal prerazporeditve sredstev iz splošne proračunske rezervacije, do škodljivega nakupa stavbe nikoli ne bi prišlo," je dejal. V tem smislu je po njegovih besedah odgovoren bistveno bolj kot nekdanja ministrica za pravosodje.
V drugem delu interpelacije poslanci SDS Boštjančiču očitajo izgubljeno zaupanje v delovanje ministra kot skrbnika javnih financ v povezavi z nakazili njegovega podjetja v davčno oazo. Boštjančičevo podjetje Brio je namreč leta 2015 nakazalo 30.940 evrov na transakcijski račun enega od podjetij v državi Belize, ki je bila takrat na evropskem seznamu držav, problematičnih zaradi izogibanja plačilu davkov.
"Minister za finance je nedavno predlagal povečevanje davčnih obremenitev, ki je bilo tudi sprejeto, istočasno pa so njegova ravnanja šla v smeri izogibanja plačilu davkov. S tem je po našem mnenju popolnoma omajana njegova kredibilnost," je dejal Černač.
Boštjančič je vse očitke zavrnil. Nakupa stavbe na Litijski ni vodilo ministrstvo za finance, je opozoril. "Minister za finance ne more biti odgovoren za ravnanja, ki so v pristojnosti drugih ministrstev in ministrov," je dejal.
Kot je pojasnil, je ministrstvo za pravosodje potrebo po dodatnih sredstvih utemeljevalo z nujnostjo zagotovitve dodatnih prostorov za tri sodišča v Ljubljani. Vendar ministrstvo za finance nima pravne podlage, da bi preverjalo stanje nepremičnin in potrebo pravosodnih organov po njih, prav tako ne za preverjanje postopkov pridobivanja nepremičnin. Pri prerazporeditvi sredstev pa ni šlo za sredstva, namenjena popoplavni obnovi, je dodal.
Glede računskega sodišča je dejal, da je zaključnemu računu proračuna za leto 2023 izdalo mnenje s pridržkom, ker je bilo vračilo Holdingu Slovenske elektrarne (HSE) za naknadno vplačilo kapitala državi evidentirano na napačnem kontu.
Na očitke glede njegovega podjetja pa je odgovoril z besedami, da segajo v čas, ko še ni bil minister za finance. Zanikal je tudi, da bi bilo podjetje Brio davčni dolžnik in da bi poslovalo s podjetji iz davčnih oaz. Res je bilo sicer zapisano na seznamu davčnih dolžnikov, vendar neupravičeno. Šlo je samo za začasno napako v evidencah, napaka je bila odpravljena leta 2013, je povedal.
V nadaljevanju odgovora na interpelacijo je minister nanizal še nekaj dosežkov ministrstva za finance in vlade. Dobro delo pa potrjujejo tudi statistični podatki, je dejal. Gospodarska rast je bila tako lani v Sloveniji 2,1-odstotna, kar je precej nad povprečjem EU in območja evra. Nižja od evropskega povprečja sta tudi dolg in primanjkljaj države, imamo pa tudi eno najnižjih stopenj brezposelnosti, je dodal.
