"Številna podjetja se zaradi pandemije spopadajo s potrebo po temeljni transformaciji poslovanja, odnosov s poslovnimi partnerji in nagovarjanja potrošnikov," ugotavljajo pri globalnem strateškem svetovalnem podjetju EY-Parthenon. Zato podjetjem za uspešno poslovanje tudi v obdobju po COVID-19 svetujejo, naj v prvi vrsti poskrbijo za svoje stranke, partnerje in zaposlene, da bi vsaj delno uspeli ublažiti posledice krize.
"Potrebujemo digitalne strategije, ki se osredotočajo na uporabnike in ustvarjajo ekosistem storitev, ki se neposredno odziva na vsakodnevne spremembe uporabnikovih potreb in navad. Ključno vlogo igrajo digitalne platforme, ki integrirajo vrsto storitev v intuitivno in personalizirano digitalno izkušnjo, podprto z naprednimi analitičnimi orodji. Vsako podjetje, ki želi rasti v tem okolju, mora razmišljati v smeri gradnje lastnega ali sklepanja partnerstva z obstoječo platformo," je poudaril vodilni partner za Srednjo Evropo pri EY-Parthenon Domen Zadravec.
Raziskava o potrošniku prihodnosti kaže, da je zaradi "korona negotovosti" nastala tudi nova kategorija potrošnikov. To so tako imenovani "anksiozni potrošniki". Anksiozni potrošnik je sicer pripravljen trošiti, a previdno, omahljivo, nepredvidljivo in nikakor ne na tradicionalni način.
"Katera bodo vodilna k potrošniku usmerjena podjetja leta 2030, je zdaj neznanka. Verjamem pa, da bodo popolnoma drugačna, kot so danes. Vemo, da so trgovci na drobno že leta pod pritiskom. Pandemija je te pritiske samo še okrepila," pravi Zadravec.
Želje potrošnikov se hitro menjajo
Zadravec pojasnjuje, da se želje potrošnikov hitro menjajo: "V in po obdobju COVID-19 se bodo morala podjetja premakniti na polje zadovoljevanja temeljnih potreb kupcev, kot so skrb za zdravje, starost in skrb za okolje in zdrav planet."
Za vse to bo potrebno razviti platforme, ki bodo temeljile na zaupanju in ki bodo čustveno povezale ljudi: "Zato bo potrebno povezovanje različnih industrij, ki bodo lahko zadovoljile vse potrebe kupcev in ponudile vse odgovore. Takšne platforme bi lahko sčasoma postale nova globalna podjetja z milijardnimi posli."
V sklopu projekta Glas generacije v predprazničnem času teme namenjamo predvsem željam, zato smo z Domnom Zadravcem tokrat spregovorili tudi o željah potrošnikov, o razlikah med genaracijami in o njegovi viziji za podjetja po koronakrizi. Projektu Glas generacije in decembrski misiji "Vse je mogoče, če se hoče" lahko sledite TUKAJ.
Katere so torej trenutne največje želje potrošnikov?
Potrošniki si v prvi vrsti želijo dobro uporabniško izkušnjo, hitro in enostavno dostopanje do produktov, ki so transparentni in vredni zaupanja. S tehnološkim razvojem pa vedno večji pomen dobivajo digitalna področja, ki so dostopna in prilagodljiva glede na posameznika. Digitalne platforme na primer nudijo uporabnikom še dodatno vključitev skozi možnost deljenja, všečkanja, glasovanja in ocenjevanja. Slednje še posebej dobro izkoriščajo nekatera velika uspešna podjejta, kot sta Netlfix in Wolt.
Se želje kaj razlikujejo glede na generacijo?
Želje se med posameznimi generacijami sicer res lahko razlikujejo, vendar so osnovne potrebe med generacijami podobne. Mislim, da je ključna razlika med generacijami v pripravljenosti prilagoditve določenim modelom. Mlajše generacije, ki so tako rekoč rojene v digitalni dobi, so seveda veliko bolj dovzetne in pripravljene na spremembe, ki smo jim priča, kot pa starejše.
V situaciji, kjer se večina osnovnih potreb potrošnika seli v njegov dom in bližnjo okolico, digitalizacija nosi ključno vlogo. Seveda pa se med generacijami in tudi posamezniki znotraj generacije razlikuje stopnja tveganja, ki so jo pripravljeni sprejeti za uresničitev svojih želja.
Mislim, da je korona kriza samo pospešila nekaj, o čemer se govori in poskuša v praksi bolj ali manj uresničiti že dalj časa. Digitalizacija družbe kot širši pojem je s “pomočjo” korona krize tako dobila zagon in posluh tudi pri tistih, ki niso bili prej prvi v vrsti in navijali za spremembe v smeri digitalizacije.
Vsekakor se tu takoj odpira vedno prisotno vprašanje zaupanja in varnosti, ki pogosto razdvaja družbo. Zato sem prepričan, da bo nadaljevanje korona krize vplivalo pozitivno na razvoj varnosti in hkrati ponudilo možnost podjetjem, da se prilagodijo željam potrošnikov in postavijo nove inovativne modele poslovanja.
Podjetjem svetujete, naj se čim prej prilagodijo situaciji, saj nikoli več ne bo, tako kot je bilo. Kaj s tem konkretno mislite?
Želje potrošnikov se hitro spreminjajo in podjetja, ki niso spodobna prilagoditi svoje strategije, bodo izgubila največ. V prejšnji globalni krizi, ki pa je bila “samo” finančna, so recimo nastala nekatera podjetja, brez katerih si danes ne moremo predstavljati vsakdana. AirBnB, Uber, Dropbox in Spotify so le nekatera izmed podjetij, ki so prepoznala potrebe uporabnikov in uspela vzpostaviti strategije, ki so se prilagajale uporabnikom.
Najbolj pogosto vprašanje, ki nam ga podjetja zastavljajo v tem času je: “Na kakšen način lahko prilagodimo strategijo podjetja, da bomo hitro in uspešno odgovarjali željam uporabnikov?”. Odgovor je preprost, podjetja morajo nadgraditi strategijo, ki se osredotoča na uporabnika in ustvarja ekosistem storitev, ki se hitro in učinkovito prilagaja spremembam uporabnikovih navad in potreb.
Kaj je zdaj največja grožnja podjetjem po vaši oceni?
Nezmožnost prilagajanja svojih tradicionalnih pogledov in načina delovanja potrebam in željam kupcev. Ali še bolj direktno, postavljanje in nadaljevanje strategij, kjer kupec in digitalizacija v polnem pomenu besede nista v osrednjem planu.
Kako pomembni so prav zdaj odnosi v podjetjih in zakaj?
Eden izmed osnovnih stebrov v kriznem upravljanju in prilagajanju so ljudje. Pa ne samo zaradi ohranjanja trenutnega poslovanja in sledenja strategiji. Odnosi v podjetju, zaposleni in njihove kompetence so ključni za inovacije, ki pa so osnova za hitro in uspešno prilagajanje situaciji, kot je ta.
Tista podjetja, ki bodo uspela prilagoditi strategijo, uporabniško izkušnjo in zagotoviti visoko raven storitev s pomočjo digitalnih orodij, bodo iz te krize lahko izšla kot zmagovalci.
Katera generacija zaposlenih se novim razmeram najtežje prilagaja in kaj jim svetujete?
Prilagajanje na nove razmere je težko za vsako generacijo, saj se na nek način vsaka generacija prilagaja spremembam. In ravno prilagajanje spremembam je vedno nekaj, čemur se večina upira, ne glede na generacijo.
Vseeno pa mislim, da imajo mlajše generacije precejšno prednost ravno zaradi razumevanja in sprejemanja digitalnih orodij, ki so se v tem času pokazala kot ključna. Starejše generacije se bodo morale prilagoditi novim spremembam in sprejeti tempo, ki ga narekuje digitalizacija. Za uspešno prilagoditev je zato potrebno neprestano učenje in medgeneracijsko sodelovanje. Ne pozabimo, da so starejše generacije preživele že veliko sprememb, ki mogoče niso bile digitalne, lahko pa služijo kot zakladnica izkušenj in znanja.
anja.scuka@zurnal24.si
