Nov teden bo prinesel spremembo vremena, predvidoma v torek nas bo od severa prešla oslabljena vremenska fronta, ki bo končno prinesla težko pričakovane padavine, kaže srednjeročna vremenska napoved (več na povezavi).
Vodnatost precej manjša, kot je značilno za ta letni čas
A nadpovprečno suha zima, ko smo imeli v Sloveniji le tretjino padavin dolgoletnega povprečja, je že pustila številne posledice. Pretoki rek po državi so mali in ustaljeni, vodnatost pa je večinoma precej manjša, kot je značilno za ta letni čas, opažajo na Agenciji RS za okolje.
Povprečno vodnatost rek v prvih treh mesecih letošnjega leta na nivoju cele države uvrščamo med okoli 10 odstotkov najmanj vodnatih, glede na enako obdobje v zadnjih 40 letih. Takšne količine voda so torej v tem letnem času redke, smo jih pa na večini merilnih mest v zadnjih desetletjih nekajkrat že zabeležili. Hidrološke značilnosti tega obdobja se po državi seveda tudi razlikujejo - posamezne reke v severozahodni Sloveniji, med njimi tudi Soča in reka Drava, dosegajo vrednosti bližje običajnim 3-mesečnim pretokom, medtem ko bodo pretoki rek v vzhodni Sloveniji, v porečjih Savinje, Krke ter na reki Muri, verjetno med najnižjimi povprečnimi 3-mesečnimi pretoki doslej.
Agencija RS za okolje
Za reko Sočo je predvsem v njenem zgornjem toku značilen snežni odtočni režim in je običajno najmanj vodnata ravno v obdobju od decembra do marca, ko se morebitne padavine v večji meri akumulirajo v snežni odeji in ob taljenju vplivajo na napajanje rek do zgodnjega poletja, pojasnjujejo na Arsu. "Vendar letošnje razmere vseeno negativno odstopajo od običajnih za ta čas - pretok Soče, ki ga beležimo v teh dneh, se marca v povprečju pojavi vsaka 4 leta," opozarjajo.
Suša pred dvema letoma marca in aprila
Od preteklih izrazito nizkovodnih pomladanskih razmer pravzaprav ni minilo dolgo, saj so jih beležili tudi leta 2020, razlika je le ta, da je suho vreme pred dvema letoma vztrajalo večino marca in aprila. Še bolj suha sta bili pomlad leta 2012 in 2003.
"Letos se obdobje suhega vremena s koncem marca in aprila po napovedih zaključuje, za občutnejše izboljšanje vodnih zalog pa bomo potrebovali še več padavin v naslednjih tednih oziroma mesecih. K temu pa idealno pripomore dolgotrajnejši dež, v nasprotju z lokalnimi intenzivnimi padavinami, ki v veliki meri odtečejo površinsko," pravijo na Agenciji RS za okolje.
"Odsotnost padavin in zmerno izhlapevanje v preteklem tednu sta prispevala k stopnjevanju sušnih razmer. Površinska vodna bilanca preteklih 30 dni je v vseh regijah Slovenije izrazito nižja od običajne in povsod po Sloveniji nakazuje na zelo sušne razmere. V primerjavi s preteklimi desetletji so tla v tem 30-dnevnem obdobju precej slabše založena z vodo, saj so prejela bistveno manj padavin kot običajno. Zadnje padavine smo beležili konec februarja, vendar so bile te skromne. Do običajne preskrbljenosti tal z vodo povsod primanjkuje vsaj 40 mm padavin."
Agencija RS za okolje
Velika požarna ogroženost
Pomanjkanje padavin pa je sprožilo tudi veliko požarno ogroženost v naravnem okolju v vseh delih Slovenije, kar pomeni, da že majhen vir ognja (vžigalica, cigaretni ogorek, pepel) lahko povzroči požar. Spomnimo, pred kratkim je že gorelo v Ajdovščini. Požar je sprožil odložen pepel za podpornim zidom ene izmed stanovanjskih hiš na Colu, med katerim je bilo še žareče oglje.
Nato pa je zagorelo še v Podljubelju, kjer je na intervenciji sodelovalo več kot 90 gasilcev. V številnih krajih po Sloveniji je gorelo tudi ob koncu tedna.
Posledice suše na travinju in žitu
Suša bo pustila posledice tudi na kulturnih rastlinah, predvsem na travinju in žitu. Javna služba kmetijskega svetovanja (JSKS) v okviru Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, ki je v tretji dekadi marca 2022 na območju celotne Slovenije pregledala stanje kulturnih rastlin in pripravila prve okvirne ocene posledic neugodnih vremenskih razmer, ugotavlja, da so se posledice suše pričele kazati že v zadnji dekadi februarja. Stanje so še poslabšali veter, sonce in nizke nočne temperature.
Velik problem pa bo tudi otežena priprava tal tudi za setev koruze. V tem času lahko opazimo jeseni orane površine, ki so se izsušile do te mere, da je vprašljiva optimalna priprava tal. Setev koruze ob običajnih vremenskih razmerah poteka v drugi polovici aprila, izjemoma v začetku maja. Kasnejša setev daje praviloma pridelek le še za koruzno silažo.
Agencija RS za okolje
Dognojevanje je ponekod še dodatno poslabšalo stanje
Kot pojasnjujejo na JSKS, se posevki ozimnih žit in oljne ogrščice že v jeseni niso dovolj razrasli, zaradi suhe zime ter nizkih nočnih temperatur v marcu pa se je rast popolnoma ustavila in prišlo je do golomraznega učinka in trganja korenin.
"Tudi prvo dognojevanje ozimin z dušičnimi mineralnimi gnojili v februarju ni dalo učinka, saj po dognojevanju ni bilo padavin, ki bi omogočile raztapljanje in sprejem hranil," dodajajo.
"Po prvi oceni je škode na žitih že najmanj za 15 – 20 %, pri oljni ogrščici še več, prvi odkos travinja bo prepolovljen. V kolikor bo vreme toplo in ne bo dežja, pričakujemo, da bodo škode še večje, pridelki bodo precej zmanjšani, verjetno nekje od 30 – 40 % ali še več."
Poročilo JSKS
Rast travinja pa zaradi suše in nizkih temperatur miruje. Gnojenje z organskimi gnojili je ponekod dalo celo nasprotni učinek - prišlo je namreč do ožiga trav, ker po gnojenju ni bilo dežja. Trenutno se razvijajo le pleveli in zeli, v zakisanih tleh pa se pojavlja mah, pojasnjujejo. "Kmetje so zaskrbljeni, saj so mnogi računali na zgodnjo pašo in košnjo, pa tega ne bo, zato nekateri že iščejo krmo. Glede na napovedane vremenske razmere v naslednjih dneh, se lahko pričakuje, da bo prvi odkos zelo zmanjšan, zaloge krme od lani pa bodo kmalu pošle."
Tudi pri zelenjavi se pojavljajo težave zaradi slabšega vznika korenčka, redkvice, graha in čebule, prezimne vrtnine, kot so denimo solata, motovilec in radič, pa zaostajajo v rasti in imajo starikav videz.
Posledice suše čutijo tudi mlada sadna drevesa in hmelj.
Kje je najhuje?
V Dobrovniku poročajo tudi o 60-odstotni stopnji poškodovanosti pšenice in ječmena, druga območja, ki spadajo pod GZ Murska Sobota, pa med 15 in 30-odstotni stopnji poškodovanosti.
Pridelka bo občutno manj tudi na območju KGZ Nova Gorica – stopnja poškodovanosti ozimne pšenice in ječmena znaša tudi do 50 odstotkov.
KGZ Celje poroča o 45-odstotni stopnji poškodovanosti ozimne pšenice, ječmena, rži, ovsa, sejanih travnikov, novih nasadov sadovnjakov in jagodičevja ter o 50-odstotni stopnji poškodovanosti prezimne zelenjave.
Na območju KGZ Ptuj je stopnja poškodovanosti večine pridelkov med 20 in 30 odstotki, na območju KGZ Novo mesto še nekoliko manj – med 15 in 20 odstotki.
2 mozna vzroka. La ninha ali pa delanje vremena zaradi vojne. Rusom odgovarjajo trdna suha tla. Vreme se dela ze od 1970ga leta za vojne poteke. Poglejte si slike Nato bombardiranja ZRJ. Ze Mathma Ghandi je o tem... ali gre… ...prikaži več zaza naravno stanje, globalno segrevanje ali vojno delovanje, je vseeno. Drzava mora zajeti nevihtne padavine. Postajamo mediteranska drzava. Gozdovi bodo gorel kot v grciji
Tipično za slovenskega kmeta ! Preden poseje bi že rad pokasiral . Naj si pogledajo kako se dela na kmetijah čez mejo . V Avstriji in Nemčiji kamor se večkrat peljem ob NEDELJAH in PRAZNIKIH NIHČE NE DELA NA KMETIJI… ...prikaži več . Pri nas bi želeli poseben status in privilegij zato se zatekajo k župnikom in političnim strankam na desnici .
no ja kaj paničarite, saj je predsednike vlade da ni panike, bo pa namesto deset rogličev samo devet. boni za dež so pa že pripravljeni, ministranta matej in jernejček pa že dajeta za mašo za obilno močo. kaj vas lahk sploh kaj skrbi?