Izbruh pandemije covid-19 v letu 2020 je izrazito vplival na svetovno gospodarsko aktivnost, pri čemer slovensko gospodarstvo ni bilo izvzeto, kaže analiza Kriza in insolventnost poslovnih subjektov, ki jo je pripravil Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR).
Kot so ugotovili, je sedanje poslabšanje gospodarskih razmer sicer podobni tistemu v obdobju 2008-2009, a je odziv države s ciljno usmerjenimi intervencijskimi ukrepi boljši, prav tako na potek krize vplivajo finančna stabilnost in dobri poslovni rezultati vseh poslovnih subjektov v zadnjih letih. Banke so bile pred novo krizo trdejše kot pred desetimi leti, zaposlenost pa je presegla evropsko raven. Padec gospodarske rasti v letu 2020 je bil tako 5,5-odstoten, število začetih stečajev pa manjše kot v letu 2019.
A glede na moč šoka in njegovo verjetno trajanje obstaja tveganje, da se bo število plačilno nesposobnih poslovnih subjektov v prihodnje povečalo, svarijo analitiki.
Med epidemijo najbolj na udaru storitveni sektor in samostojni podjetniki
Med prvo krizo pred desetletjem so bile v Sloveniji najbolj prizadete gospodarske družbe (predelovalne dejavnosti, gradbeništvo), tokrat pa so zaradi zajezitvenih ukrepov kratko potegnili storitveni sektor in samostojni podjetniki (tržne storitvene dejavnosti - najbolj gostinstvo, druge raznovrstne poslovne dejavnosti ter kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti). Nekoliko manjši, a še vedno občuten je bil padec v dejavnosti prometa in trgovine.
Da je bilo leto res težko za samostojne podjetnike, kažejo tudi podatki AJPES. V letu 2009 je bilo iz Poslovnega registra izbrisanih 13 odstotkov vseh registriranih samostojnih podjetnikov, v letu 2020 je bilo teh 14.438, kar je 15 odstotkov vseh registriranih. Prav dejavnost gostinstva, kjer dela velik del samostojnih podjetnikov, namreč sodi med najbolj prizadete v letu 2020.
"Kot ugotavlja tudi OECD, sta sedaj glavni tveganji za gospodarstvo porast stečajev in nadaljnje povečanje brezposelnosti," so zapisali analitiki.
Opozarjajo tudi, da bi lahko v naslednjih letih prišlo do večjega poslabšanja insolventnosti, saj bi lahko zdravstvena kriza imela globlje negativne posledice na poslovne rezultate gospodarskih subjektov kot kažejo razpoložljivi podatki za leto 2020.
OECD: Šok bo verjetno povečal možnost tranjejšega tveganja plačilne nesposobnosti nekaterih podjetij
OECD je podobno ugotovil, da je hiter in odločen odziv politike v letu 2020 podjetjem pomagal premostiti kratkoročni likvidnostni primanjkljaj zaradi gospodarskega šoka po izbruhu epidemije covid-19 in se izognil takojšnji in razširjeni krizi insolventnosti. Kljub temu pa bo šok verjetno "povečal možnost trajnejšega tveganja plačilne nesposobnosti nekaterih podjetij, kar bi dolgotrajneje zaviralo naložbe in ustvarjanje delovnih mest".
Pri mnogih podjetjih, ki se ne bi uspela dovolj hitro prilagoditi novim razmeram, lahko namreč nastanejo likvidnostne težave, zaradi česar sčasoma sprožijo insolvenčne postopke, opozarjajo analitiki, saj so poleg likvidnostnih težav mnoga podjetja utrpela hude udarce na trgu. Ti so se odrazili v visokem upadu prometa in visoki izgubi.
"Del gospodarstva, ki se sooča z nižjim obsegom poslovanja in jim likvidnostne pomoči države ne bodo zadoščale, bo moralo težave reševati drugače. Potrebna bodo prestrukturiranja podjetij, tudi prek prisilnih poravnav z odpisi dela obveznosti, ki jih ne bodo zmogli vrniti. Zaradi izgube dohodka je odplačevanje dolgov oteženo, kar lahko vodi do novih stečajev," so dodali.
Februarja se je brezposelnost zmanjšala
Po treh mesecih rasti se je sicer februarja po podatkih Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ) brezposelnost zmanjšala. Prijavilo manj novih brezposelnih, več se jih je zaposlilo.
Februarja 2021 je bilo registriranih 88.051 brezposelnih, kar je 3,8 % manj kot januarja in 13,6 % več kot v lanskem februarju. Na novo se je februarja pri Zavodu prijavilo 4.766 brezposelnih, kar je 54,7 % manj kot januarja in 7,8 % manj kot februarja 2020.
Zaposlilo se je 6.657 brezposelnih, 44,4 % več kot januarja in 14,1 % več kot pred letom. V povprečju je bilo v prvih dveh mesecih pri Zavodu prijavljenih 89.775 brezposelnih, 14,1 % več kot v enakem obdobju lani.
Velike težave v Slovenj Gradcu in Ormožu
Notranja preverjanja in pogovori s ključnimi kupci so pokazali, da Slovenija z vidika stroškov ni več najboljša država, so med razlogi za zaprtje tovarne v Slovenj Gradcu navedli v multinacionalki s področja proizvodnje avtomobilskih sedežev Adient. Do konca leta bo z ustavitvijo proizvodnje delo izgubilo 412 ljudi, še 18 pa maja prihodnje leto. "Lokalno in regionalno poslovodstvo si je močno prizadevalo, da bi pridobilo nove poslovne priložnosti za tovarno v Slovenj Gradcu, a pomembnejših rezultatov niso dosegli," je za STA pojasnila direktorica komuniciranja za območje Evrope in Afrike pri Adientu Claudia Steinhoff.
Tudi italijanska skupina Safilo je 11. marca napovedala, da bo junija letos zaradi načrta za uravnoteženje proizvodnih zmogljivosti skupine s trenutnimi in prihodnjimi potrebami na trgu zaprla proizvodnjo očal v Ormožu. Zaradi tega bo brez dela ostalo 557 zaposlenih, so sporočili iz vodstva skupine v Padovi.
Napoved odpuščanja v Adientu pomeni ogromen negativen vpliv na regijo, zaposlene in njihove družine, zato sva se s kolegom ministrom @jciglerkralj sestala z vodstvom Adienta in županom Slovenj Gradca, da skupaj najdemo rešitve, ki bi bile sprejemljive za zaposlene in regijo. pic.twitter.com/SraI9c93zP
— Zdravko Počivalšek (@PocivalsekZ) March 23, 2021
firme bodo preživele, nič bat.. vprašanje kako pa bodo delavci preživeli ? enotnosti s strani delavcev ni, ker je obup in boj za preživetje prehud. in del te covid strategije je da se narod še bolj spravi na kolena da… ...prikaži več ne bo pripravljen za noben boj. in potem bodo davki, in mizerne plače, globalisti bodo sprejemali samo še na sistem pogodb in boš cel dan delal s svojimi delovnimi sredstvi, brez dopusta in bolniške. ko boš padel skup, pa čao.. vprašte se kolk direktorjev hotelov je na čakanju ?