Po novem samozaposleni normiranci ne bodo smeli zaslužiti več kot 60 tisoč evrov, a prihodnje leto bodo normiranci lahko tudi še tisti, ki bodo zaslužili bistveno več. Normiranci bodo lahko ostali, tudi če bodo lani in letos zaslužili povprečno po 150 tisoč evrov na leto. Bodo pa bistveno bolj obdavčeni, saj se prihodnje leto nad 60 tisoč evri prihodkov ne bo več priznalo nič normiranih stroškov.
Kriterij za izključitev iz sistema normiranih stroškov bo po novem povprečje prihodkov v dveh zadnjih letih, ki ne bodo smeli biti višji od 60 tisoč evrov na leto za samozaposlene in 30 tisoč za popoldance. Samozaposleni bodo tako lahko imeli eno leto 80 tisoč evrov prihodkov, drugo leto pa 40, pa bodo lahko ostali v sistemu normiranih stroškov, popoldanci pa na primer eno leto deset tisoč evrov, drugo leto pa 50.
Za tiste, ki so bili eno leto samozaposleni, eno pa ne, se uvaja meja 45 tisoč evrov (če je bil zavezanec v teh dveh predhodnih letih le v enem letu obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve za polni delovni čas neprekinjeno vsaj 9 mesecev).
Dve leti prehodno obdobje, prvo leto še zelo ugodno
To bo začelo veljati šele leta 2027. Za leti 2025 in 2026 se uvaja prehodno obdobje.
Za leto 2025 se za pogoj obstoja v sistemu upošteva povprečje prihodkov iz dejavnosti za leti 2023 in 2024, pri čemer to ne sme presegati 150.000 evrov. Prehodno obdobje je bilo treba uvesti, saj zavezanci lani in letos do zdaj niso vedeli, da bo prišlo do zaostritve, in se na to niso mogli prilagoditi.
Za leto 2026 ne bo veljalo povprečje zadnjih dveh let, ampak le višina prihodkov v letu 2025. Zavezanci bodo namreč že pred začetkom leta vedeli, kakšne posledice bo to imelo za prihodnje leto.
Lani je bilo normirancev, ki so imeli več kot 60 tisoč evrov prihodkov 7343, leto prej pa 7589. Gre za okrog devet odstotkov vseh normirancev, tako samozaposlenih kot popoldancev, saj finančna uprava še nima ločenih podatkov za popoldance. Na grafu so ti samostojni podjetniki z več kot 60 tisoč evri prihodkov deli kroga, ki niso označeni z modro.
Da je šlo za davčno zelo stimulativen način dela predvsem pri visokih zaslužkih, kažejo podatki o tem, koliko se je povečalo število normirancev, ki so zaslužili več kot sto tisoč evrov. Od leta 2019 do lani se je število vseh normirancev povečalo za 39 odstotkov, število normirancev, ki so zaslužili več kot 60 tisoč evrov, se je povečalo za 76 odstotkov, število normirancev, ki so zaslužili več kot sto tisoč evrov, pa se je skoraj podvojilo. Leta 2019 jih je bilo 969, lani pa 1882.
Za vstop ni prehodnega obdobja
Od prihodnjega leta se bo v sistem normiranih stroškov lahko vključil popoldanski s. p., ki v prejšnjem davčnem letu ni imel več kot 30 tisoč evrov prihodkov in samozaposleni s. p., ki ni imel več kot 60 tisoč evrov prihodkov. Uradno je razlika med popoldanskim in tako imenovanim polni s. p.-jem, da mora biti polni obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve za polni delovni čas neprekinjeno vsaj 9 mesecev.
"Zakon tudi v prihodnje ohranja obravnavo zavezancev v sistemu normiranih odhodkov na način, da zavezance ločuje glede na vključenost v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi samozaposlitve za polni delovni čas in tiste, ki tega pogoja ne izpolnjujejo. In sicer se pogoj vključenosti v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi samozaposlitve za polni delovni čas uporablja tako za vstop in obstoj v sistemu kot za višino upoštevanih normiranih odhodkov. Zavezanec, ki je iz naslova samozaposlitve zavarovan za manj kot polni delovni čas, se v sistemu normiranih odhodkov uvršča med zavezance, ki niso obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi samozaposlitve za polni delovni čas neprekinjeno vsaj devet mesecev," so pojasnili na ministrstvu za finance.
Zakon o dohodnini je parlament sprejel 14. novembra, nato ga je v državnem svetu doletel veto, 28. novembra pa je bil v parlamentu ponovno potrjev. V Uradnem listu še ni bil objavljen.
janez.zalaznik@styria-media.si
Palica ima dva konca….povečanje dela na črno.
@G.Zaleznik; Kaj vse bi želeli od države in nič ji ne bi dali. Večina zaposlenih plačuje svoje dajatve državi in podjetja tudi. Normiranci naj bi bili manjši obrtniki, ki so nastali z razmahom prekarnega dela. Ta sistem jim omogoča enostavnejše… ...prikaži več knjigovodstvo, ki ga lahko opravljajo sami prek e-davkov in se tako izognejo dodatnemu strošku plačevanja računovodstva. 60k€ pomeni 48k€ neobdavčenega prihodka. Kdor zasluži več, je tudi prav, da gre iz tega sistema in s knjiženjem dokaže stroške!
Kaj pa samozaposleni v kulturi - tipa Zlatko, tudi preko trikrat je presegel cenzus, pa smo mu še vedno plačevali prispevke? Sedaj ima svojo nevladno organizacijo - društvo, preko katerega izstavlja račune, juhej dokler je še vetra kej.... Tisti, ki… ...prikaži veči delajo bodo morali še nmalce več dati državi, da bo golob lahko financiral vse možne obrambe njegove sistemske korupcije. Saj je komisij, ki ga BRANIJO, že več kot Slovencev!!!!! Reveža z ukradeno identiteto! Aja, pa še pokojnine zaslužnih umetnikov