V Sloveniji iz obtoka vsako leto izločimo več kot tisoč ponarejenih evrskih bankovcev, nekaj pa jih policija zaseže, preden pridejo v obtok.
Kogar policija zaloti pri ponarejanju denarja oziroma širjenju tovrstnega denarja v obtok, slovenska zakonodaja kaznuje z zaporom od šestih mesecev do osmih let.
Količina ponarejenih evrskih bankovcev v obtoku je pri nas že leta podobna. Manj jih je bilo le v letih pandemije covida-19, ko je bilo manj poslovanja z gotovino. Po količini ponaredkov glede na število prebivalstva smo med evropskimi državami na repu. Največ ponaredkov, ki jih pri nas zaznajo strokovnjaki, storilci kupijo v tujini in jih potem razpečujejo po državi. Levji delež vnosov slovenski policisti beležijo iz sosednjih držav.
(1) Kdor ponaredi denar, da bi ga spravil v obtok kot pravega, ali kdor spremeni pravi denar, da bi ga spravil v obtok, ali kdor tak ponarejeni denar spravi v obtok, se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do osmih let.
243. člen Kazenskega zakonika
V Sloveniji večje proizvodnje ponarejenih evrov še nismo imeli, kar pa seveda ne pomeni, da tudi pri nas vsake toliko ne vzniknejo neuradne tiskarne denarja. Te se dela lotijo kar s pisarniško opremo in nekaterimi ročnimi spretnostmi. Med letoma 2012 in 2015 je denimo skupina devetih slovenskih državljanov, starih med 17 in 50 let, v Krškem ponarejala in unovčevala 50-evrske bankovce. V promet naj bi tako spravila vsaj 30.000 evrov.
Vse ponarejene bankovce se v skladu z 243. členom Kazenskega zakonika odvzame iz prometa. Večina ponaredkov se uniči, le posamezne iz serije se nameni Nacionalnemu centru za ponaredke, ki deluje v sklopu Nacionalnega forenzičnega laboratorija Generalne policijske uprave.
Potencialne žrtve so zlasti posamezniki, ki si prejete gotovine ne ogledajo natančno, ali slabo poznajo osnovne značilnosti pristnih bankovcev. "Unovčitelji pogosto niti ne vedo, da imajo ponaredek, čeprav imajo pristni bankovci kar nekaj elementov, ki so v prvi vrsti namenjeni ravno uporabnikom gotovine. Elemente je mogoče brez težav pregledati s prostim očesom," razlaga Nataša Žener, vodja Oddelka za preiskave dokumentov NAC/CNAC, ko jo obiščemo na delovnem mestu.
Zaradi razširjenosti uporabe več pozornosti kot preverjanju dokumentov in rokopisov namenjajo pregledu gotovine. Strokovnjaki običajno že s prostim očesom ugotovijo, da gre za ponaredek. Pri podrobnejšem pregledu pa gredo nekoliko dlje, saj preverjajo tudi tehnične značilnosti izdelave ponaredkov. To jim omogoča, da jih lahko klasificirajo v skupine glede na tehnične značilnosti, ki kažejo skupen vir ponaredkov.
Pa jim napredna tehnologija in iznajdljivost ponarejevalcev povzročata težave pri zaznavanju ponaredkov? Po mnenju sogovornice se napredek tehnologije odraža na obeh straneh; tako pri izdelavi ponaredkov kot pri zaščiti pristnih bankovcev in napravah za preverjanje bankovcev.
"Kljub temu pri ponaredkih ni opazen izrazit dvig kakovosti. Prej nasprotno – ponarejevalci namreč v ponaredke vložijo le toliko truda, da lahko z njimi zaslužijo. Prestižnost izdelka je postranskega pomena," svoja opažanja z nami deli strokovnjakinja.
Pri vsem tem je ključno, da se nove serije bankovcev vedno prilagajajo razvoju tehnologije in ranljivostim, ki so se pokazale pri prejšnjih serijah. "V Evropi imamo dobro dodelan sistem nadzora nad ponarejenimi evri, v katerega vlagamo veliko sredstev. Vsaka država uporabnica evra ima en nacionalni analitski center za ponarejene evre," nam pojasni.
V posameznih analitskih centrih tehnične podatke o vsakem ponaredku vnesejo v skupno spletno bazo. Ko v eni od držav odkrijejo tiskarno ponarejenega denarja, vsi vedo, kateri ponaredki so prišli od tam.
Na očitke posameznikov, da so na bankomatu prejeli neveljaven bankovec, sogovornica odvrne, da to – upoštevajoč trenutni varnostni trenutni – resnično ni mogoče. Denar, ki pride v bankomate, je vedno preverjen z napravo števnega centra banke. Te pa so testirane z aktualnimi ponaredki in po pravilih, ki jih določi Evropska centralna banka.
Po tem se ponaredek loči od originala
Evrske bankovce pred ponarejanjem ščitijo zaščitni elementi, ki so izdelani z najsodobnejšo tehnologijo. Za preverjanje pristnosti bankovcev in njihovih zaščitnih elementov ne potrebujemo posebnih tehničnih pripomočkov. Osnovni potek pregleda bankovca je podrobno opisan na spletni strani Banke Slovenije oziroma ECB in temelji na principu otip – pogled – nagib.
Glavne napotke lahko dobite tudi v spodnjem videoposnetku, ob čemer sogovornica poudarja, da je naloga uporabnikov gotovine, da se seznanijo z zaščitnimi elementi. "Pomembno je, da vedno pogledamo več kot le en element. Posamezni elementi so na nekaterih
ponaredkih namreč dobro imitirani, nikoli pa niso vsi," razloži vodja oddelka.
"Ljudje pogosto zmotno mislijo, da je za prepoznavo ponaredkov treba le-te poznati. Takšna logika je nesmiselna. Poleg tega, da bi morali poznati napake številnih ponaredkov, se na trgu ves čas pojavljajo novi. Veliko lažje si je torej zapomniti in biti pozoren na nekaj lastnosti pristnih bankovcev. Če preverimo te, bomo zlahka prepoznali vse ponaredke," še pojasni.
Kaj storiti, če prejmemo sumljiv bankovec ali kovanec?
Če je v vaše roke priromal sumljiv bankovec, ga je smiselno primerjati s tistim, za katerega veste, da je pristen. Če se vaš sum potrdi, o tem nemudoma obvestite policijo, ki bo sumljivo gotovino poslala v Nacionalni analitski center.
Policija tistega, ki na policijsko postajo prinese primer ponaredka, prosi, da počaka na zaslišanje, na podlagi katerega bi morda lažje prišli do vira.
stasa.pust@styria-media.si
Papirnatega uporabljam izključno le še za plačilo v gostilni, da lahko kaj priložim kelnarci. Posledično ne rabim preverjati kaj dobim od banke, ki je prva zadolžena za izločanje ponaredkov!
ali naj jest kot občan nosim okoli aparat za preverjanje denarja? ampak če dobim v posest ponaren denar od legalne ustanove, pa naj bo gostilna, trafika, bencinska pumpa, ali bog ne daj bankomat bom pa pri naši policiji obravnavan kot… ...prikaži več kriminalec in bom ostal brez denarja - nihče mi ne bo povrnil teh sredstev. po drugi strani pa, če najdem pištolo in jo odnesem na policijo in če pištola nima kriminlnega ozadja- torej da z njo niso koga počili, lahko čez leto postanem njen zakoniti lastnik. hecno!
Je kaj razlike med bankovcema, tiskanima v uradni in v neuradni tiskarni? Tako prvi kot drugi imata napake, marsikdaj celo vidne, oba pa sta tiskana brez pokritja. Le da od prvega služi bruseljski dvor, od drugega pa nek zasebnik. Oba… ...prikaži več pa s svojim (ravno zato razvrednotenim) delom pokrijemo ostali koristni idioti, ki še vedno volimo vsak svojega jedrno odgovornega levodesnega lažnivca, ki jedrno odgovorno podpira podnebovanje, ukrajinovanje, kovidovanje in ostale podobne svinjarije.