Študente po koncu študija čaka pisanje zaključnega dela, ki je za mnoge velik izziv. Določeni zato raje uberejo bližnjico v obliki plačane pomoči, kar z drugimi besedami pomeni, da nekdo v zameno za plačilo namesto njih napiše diplomo ali magistrsko. Ponudbe tovrstnih storitev ne manjka. Že ob krajšem brskanju po spletu lahko najdemo številne ponudbe za pomoč pri pisanju seminarskih nalog, diplomskih ali celo magistrskih del. Prodaja avtorskih diplomskih in preostalih znanstvenih nalog je, kot kaže, izjemno dobičkonosen posel, pri čemer se cene razlikujejo glede na temo naloge.
Ena takšnih strani je denimo seminarske.SLOhosting.com, kjer za izdelavo diplomske naloge na univerzitetni stopnji zaračunajo od 610 do 1800 evrov, zanjo pa potrebujejo približno dva meseca. Prav tako smo poklicali dva ponudnika, ki sta imela navedeno telefonsko številko, in preverili cene za stran diplomske naloge. Odgovorila sta nam, da računata 20 evrov na stran, kar za 60-stransko diplomsko nalogo nanese 1200 evrov.
Več o različnih ponudbah si lahko preberete tudi na forumu Starševski čvek.
"Pomemben tarifni faktor pa je predvsem rok izvedbe. Za vsako povpraševanje izdamo ponudbo z običajnim rokom izvedbe, poleg tega pa lahko zahtevate tudi izdajo ponudbe za prioritetni rok izvedbe. Na ceno lahko zraven navedenega vpliva še zasedenost izvajalcev, če v primeru prezasedenosti izdamo prednostno ponudno," še razložijo na svoji internetni strani.
Druga ponudnica za eno stran seminarske naloge računa 5 evrov, za diplomsko delo do 25 strani 250 evrov, 350 evrov za diplomo do 45 strani, za 60-stransko pa računa od 450 evrov dalje. Piše tudi magistrske naloge; za 60-stransko računa okoli 600, za magistrsko do 100 strani pa 800 evrov.
Naslednji ponudnik, pri katerem smo cenik našli na spletu, za eno stran seminarske naloge na prvi stopnji študija računa od 20 do 30 evrov, za eno stran diplomske naloge pa od 20 do 34 evrov. Enaka je cena tudi za eno stran seminarske naloge na magistrskem študiju, za magistrsko nalogo ali diplomsko nalogo po starem univerzitetnem programu pa računajo od 28 do 42 evrov na stran.
Tovrstna početja se lahko kaznuje z zaporom
Tovrstna početja se lahko izjemno slabo končajo, saj so definirana kot kaznivo dejanje. Po drugem odstavku 252. člena kazenskega zakonika se s kaznijo zapora do treh let kaznuje tistega, ki "kot tržno blago napravi za drugega doktorsko disertacijo, magistrsko, diplomsko, izpitno, maturitetno ali seminarsko nalogo ali sestavi za drugega kakšno drugo pisno nalogo, potrebno za pridobitev izobrazbe, ali kdor tako nalogo uporabi kot svojo".
Policija sicer nima pristojnosti prostega preverjanja tovrstnih nalog, temveč skladno z Zakonom o kazenskem postopku z aktivnostmi zbiranja obvestil in dokazov v predkazenskem postopku začne, ko so že podani razlogi za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, in ko razpolagajo z zadostnimi podatki o storilcu ter predmetu kaznivega dejanja. Kot pojasni Drago Menegalija, predstavnik policije za odnose z javnostmi za področje kriminalitete, Policija ukrepa v veliki večini primerov, ko prejme prijavo. Ob tem ne razpolagajo s podatkom, kakšen je bil končni epilog sodnih postopkov.
Po njihovih podatkih v Sloveniji vsako leto obravnavajo več primerov goljufanja z magistrskimi in diplomskimi nalogami; med letoma 2018 in 2023 je bilo teh primerov skupno devet, največ v letu 2020, ko so obravnavali štiri. Pri razjasnjevanju vseh okoliščin kaznivega dejanja Policija po potrebi sodeluje z drugimi institucijami. V primerih prodaje zaključnih del lahko sicer največ postorijo izobraževalne ustanove, ki bdijo nad pripravo samih pisnih nalog svojih dijakov ali študentov. Zlorabe zaznavajo s posebnim programom, ki pa ga ne uporabljajo vse fakultete.
Poleg kupovanja diplomskih in magistrskih nalog tudi plagiatorstvo
Na prisotnost plagiatorstva in akademske nepoštenosti v akademskih krogih opominjajo odvzemi nazivov politikom, ki vsake toliko razburijo javnost. Nazivu so se med drugim do sedaj morali odpovedati Mark Jaklič, Franc Kangler in Borut Ambrožič, nekdanja ministrica SMC Klavdija Markež pa je po razkritju, da je del magistrske naloge prepisala brez navajanja virov, s položaja odstopila.
Plagiatorstvo sodi tako na moralni kot pravni ravni med prepovedana in kazniva dejanja, ki se glede na ugotovljeno stopnjo kršitve (lažja ali hujša) tudi sankcionirajo. Primere obravnavajo posamezne pedagoške članice univerz, v primeru pritožbe pa Disciplinska komisija.
Zaradi načina osveščanja in pregledovanja je samih prijav in sproženih postopkov pri njih malo. Prav tako so izjemno redki primeri, ko se posamezniku odvzame naziv po kasneje ugotovljenem plagiatu, ki ga ni bilo moč prepoznati ne z navedenimi sistemi ne prek pregleda.
Drugačne izkušnje imajo na Univerzi v Ljubljani (UL), kjer se je to dogajalo predvsem v primerih zaključnih del, ki so bila pripravljena pred uvedbo strojnega preverjanja plagiatorstva. V tem primeru izvedejo preverjanje podobnosti vsebine v skladu s 5. členom pravilnika, ki ga je Senat Univerze v Ljubljani sprejel decembra 2015. V primeru, ko so izpolnjeni pogoji za uvedbo disciplinskega postopka, mentor, somentorji ali druge pristojne osebe zadevo posredujejo disciplinskemu organu oz. pristojni osebi za uvedbo postopka. Področje odvzema naziva nato obravnava Statut Univerze v Ljubljani.
Ob prisotnosti novih tehnologij se odpirajo tudi druge vrste plagiatorstva in vprašanja, kaj sodi pod plagiatorstvo. Vprašanje je v okviru posveta naslovila Komisija za etična vprašanja UP, ki je letošnji dan etike posvetila prav vprašanju etike v akademskih vsebinah. "V zadnjih letih in mesecih namreč na področju akademske integritete in etike beležimo večje premike, saj smo priča vzniku orodij umetne inteligence v visokošolskem prostoru. Umetna inteligenca tako poraja precej vprašanj, povezanih s kakovostjo in kredibilnostjo študentskih izdelkov," povedo na UP.
Če ne gre za nezakonite diplome, se pisanje besedina za naročnika imenuje 'ghostwriting', pri čemer so tako avtorske kot intelektualne pravice naročnikove.
Kot poudarijo na Uradu za intelektualno lastnino, to pomeni, da avtorska pravica pripada avtorju na podlagi same stvaritve dela in je določena kot enovita pravica na avtorskem delu, iz katere izvirajo izključna osebnostna upravičenja (moralne avtorske pravice), izključna premoženjska upravičenja (materialne avtorske pravice) in druga upravičenja avtorja. "Moralne avtorske pravice varujejo avtorja glede njegovih duhovnih in osebnih vezi do dela, materialne avtorske pravice pa varujejo premoženjske interese avtorja s tem, da avtor izključno dovoljuje ali prepoveduje uporabo svojega dela in primerkov svojega dela," nam razložijo na uradu.
Ker avtorska pravica pripada avtorju, je avtor tisti, ki izključno dovoljuje ali prepoveduje uporabo svojega dela in primerkov svojega dela, uporaba avtorskega dela pa je dopustna le, če je avtor v skladu z Zakonom o avtorski in sorodnih pravicah in pod pogoji, ki jih je določil, prenesel ustrezno materialno avtorsko pravico. Imetnik avtorskih pravic bi torej lahko bila druga fizična ali pravna oseba, vendar ta ne bi mogla veljati za avtorja.
Pri nakupu oziroma prodaji diplomskih nalog gre torej za prenos materialnih avtorskih pravic, kar pomeni, da kupec postane imetnik avtorskih pravic in je kot tak upravičen do uporabe diplomske naloge (avtorskega dela). Kljub upravičenosti do uporabe pa kupec diplomske naloge ne postane njen avtor in se pod njo posledično ne more podpisati. V nasprotnem primeru bi kršil moralno pravico avtorja, kar je smatrano kot kaznivo dejanje posebnega primera ponarejanja listin. "Določilo pogodbe, s katerim avtor prenaša na drugo osebo avtorsko pravico kot celoto ali moralne avtorske pravice, je nično in torej nima nobenega pravnega učinka," so jasni na uradu. A kot smo navedli zgoraj, je pisanje nalog, ki so potrebne za pridobitev izobrazbe, za nekoga drugega, ne samo sporno, ampak celo kaznivo dejanje, pa tudi če gre za seminarsko nalogo.
dezurni@styria-media.si
Enostavno ne razumem, zakaj plačati nekomu za diplomsko, če za manšji denar, dobiš diplomo v bih...😂
V ponudbi ni doktorata. To bi imel. 5000€ plače in stavkal bi! Odgovornosti za napake "bele halje" itaq nimajo.
jaz bi vpeljal v sistem, da moras ob zagovoru navesti se vsebino virov in odgovarjati vprasanja iz literature. da se vidi da si prebral. pol pa tud ce ti je kdo drug napisal, si se moral naucit nekaj knjig kot… ...prikaži več virov pri delih, kjer ni dokazljive sledi lastnega dela na nalogi.