V Sloveniji je bilo v lanskem letu več kot 65.00 študentov. Ker jih večina ne živi v kraju študija, zaprosijo za sobo v študentskem domu, ki velja za najcenejšo rešitev. Problem pa je, da se Slovenija že več let sooča s prostorsko stisko v študentskih domovih . Za študijsko leto 2022/2023 je bilo denimo razpisanih le 12.198 mest za subvencionirano bivanje, in sicer 4685 za sprejem ter 7464 za podaljšanje bivanja. Še 49 mest je bilo namenjenim študentom s priznano mednarodno zaščito ali začasno zaščito razseljenih oseb iz Ukrajine.
Povpraševanje že nekaj let presega ponudbo, zato se zadnja leta dogaja, da nekateri študenti na vselitev čakajo vse do maja ali celo začetka junija. To je pogosta praksa predvsem v Ljubljani, kjer je pomanjkanje študentskih sob največje. Po oceni Študentskih domov Ljubljana (ŠDL), ki upravljajo z 29 študentskimi domovi po celi Ljubljani, v slovenski prestolnici primanjkuje vsaj 10 % dodatnih ležišč.
Do 23. avgusta 2023, ko je potekel rok za podaljšanje subvencioniranega bivanja, so v ŠDL za 7.029 razpisanih mest skupaj prejeli 9.138 vlog (2.799 za sprejem in 6.339 vlog za podaljšanje subvencioniranega bivanja). To pomeni, da so prejeli 2.109 vlog več, kot imajo razpisanih ležišč. Naj dodamo, da se po novem lahko študentje prijavijo za subvencionirano bivanje tudi med študijskim letom, zato to ni končno število vlog. Po zaključku razpisa so na ŠDL do 19. septembra prejeli še dodatnih 99 vlog.
Odločitev o zaprtju študentskega doma v Akademskem kolegiju, predvidoma s študijskim letom 2024/2025, ki sprejme 207 študentov, bo čakalne dobe zgolj podaljšala. Na roko jim ne gre niti dejstvo, da se bo študentska populacija iz leta v leto večala. Pričakuje se, da bo največja generacija v domove prišla leta 2027.
Če dodamo še podatek, da v Ljubljani od leta 2006 ni bil zgrajen noben študentski dom, lahko sklenemo, da informacije niso nič kaj spodbudne. Na ŠDL povedo, da so v sodelovanju s pristojnim ministrstvom na njihovo pobudo že preverili ustreznost posameznih potencialnih lokacij v Ljubljani za gradnjo novih študentskih domov. Izpostavljeni sta bili dve možni lokaciji, in sicer na Roški in Litostrojski cesti. Prav tako se omenja lokacija na Gerbičevi ulici na Viču.
Do subvencioniranega bivanja v študentskem domu ni upravičen vsak. Pri obravnavi vloge se namreč upoštevajo oddaljenost od kraja izobraževanja, učni oziroma študijski uspeh in finančni položaj študenta oziroma gospodinjstva, v katerem živi. Od teh kriterijev je tudi odvisno, kako visoko na prednostnem seznamu bo študent.
Do začetka novega študijskega leta je manj kot teden dni. Če so v nekaterih domovih novi študenti že nekaj časa vseljeni, to ne drži za ljubljanske domove. Ker so v poletnih mesecih od pristojnega ministrstva pridobili finančna sredstva, so začeli s prenovo Doma ŠD3 v Mestnem logu, ki bo trajala predvidoma do konca decembra.
"Na dinamiko vseljevanja letos zelo vpliva prenova doma ŠD3 v Mestnem logu, ki je s 457 ležišči naš največji dom. Stanovalce smo morali razseliti po ostalih domovih. Dom bo v prenovi do predvidoma konca decembra, potem pa se bodo stanovalci lahko preselili na svoja predhodna ležišča. Na ta način se bodo sprostila ležišča tudi po ostalih domovih. Dinamika vseljevanja bo iz tega naslova upočasnjena. Z vseljevanjem začnemo vsako leto v septembru, letos pa so prvi napoteni s prednostne prišli na vselitev šele 22. septembra," omeni strokovni sodelavec ŠDL Igor Brlek.
Tudi na Primorskem in v Celju pomanjkanje kapacitet
Z vselitvami novih študentov so že začeli v študentskih domovih v lasti Univerze na Primorskem (UP), kjer se podobno kot v Ljubljani soočajo s pomanjkanjem kapacitet. Do sedaj so prejeli 634 prošenj za sprejem in 516 prošenj za podaljšanje, kar je skupaj 1150 vlog. V študentskih domovih v lasti Univerze na Primorskem (UP) je sicer lahko nameščenih zgolj 521 študentov.
"UP Študentski domovi na podlagi pogodbe z ministrstvom skrbijo tudi za nameščanje študentov, ki jim pripada subvencija za bivanje; v dijaško-študentskih domovih je na voljo 285 mest, v zasebnih študentskih domovih 30 mest, prav tako pri zasebnikih s subvencijo. Še 220 mest imajo UP Študentski domovi v najetih kapacitetah, v katerih so pretežno tuji študentje," nam razložijo.
Posteljne kapacitete izdatno zaostajajo za potrebami študija oz. študentov na UP. Ker UP ŠD ne more v celoti izvajati svojega poslanstva tudi zaradi dejstva, da je v študentskih domovih na razpolago le 384 ležišč. V Portorožu in Kopru so konec leta 2022 od Luke Koper odkupili bivši Garni hotel Pristan in v njem uredili 55 postelj za študente. Zavedajo se, da ureditev še ni optimalna, saj so tam možnosti za kuhanje zelo omejene. Zagotavljajo, da se bo v prihodnjih mesecih to uredilo, saj bodo od ministrstva prejeli sredstva za vzdrževalna dela v višini 193.853 evra.
Prav tako zaključujejo s popolno prenovo dodatne stavbe na naslovu Prisoje 9B v Kopru, kjer se stavba drži obstoječega študentskega doma s 160 posteljami. "V prenovljeni stavbi bo 82 novih ležišč. Vsa dela, vključno z dobavo in montažo opreme, pa bodo dokončana do začetka novega študijskega leta. Vrednost celotne investicije, ki je financirana s strani Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije, znaša 3.215.247,61 evra," razkrijejo pri UP.
V Mariboru se trudijo, da vsako leto večino študentov, ki so oddali vloge za sprejem, vselijo že pred začetkom študijskega leta. Letos so tako z vselitvami začeli že z 19. septembrom in z njimi nadaljujejo do konca meseca oktobra oziroma novembra, ko naj bi vselili večino študentov iz prednostnih list. V primeru sprostitve kapacitet vselitve opravljajo tudi tekom celotnega študijskega leta.
Pri Študentskih domovih Univerze v Mariboru Študentski nam povedo, da so do sedaj prejeli 1835 vlog za podaljšanje in 1302 vlog za sprejem: "V tem trenutku imamo na voljo 2669 ležišč, po odprtju obnovljenega Doma 1, ki se bo zgodilo predvidoma konec novembra, pa bo na voljo 2748 ležišč. Pri teh številkah je treba poudariti, da imamo vsako leto 17 % osip pri vlogah za sprejem. To pomeni, da se študent, ki je oddal vlogo za bivanje na vabilo za vselitev, ne odzove."
Najbolj pozni so v Celju, kjer vselitve novih študentov potekajo šele od 1. oktobra dalje. Takrat namreč bivšim dijakom in novim študentom začne teči status. V njihovem domu lahko biva 112 študentk in študentov, do danes pa so lahko sprejeli 21 novih študentov od skupno 40, ki so poslali prijavnico za vpis. Pričakujejo, da se bo do konca septembra številka verjetno še spremenila, saj nekateri od bivajočih študentov ne bodo dosegli kriterijev za vpis v naslednji letnik. Tako bodo posledično izgubili status študenta in možnost podaljšanja bivanja v domu.
Pred začetkom študijskega leta se v domu pripravljajo na obnovo kopalnic v celotnem študentskem stolpiču, ki mu bo sledila tudi energetska sanacija. "S tem bomo močno izboljšali pogoje bivanja v domu," sklenejo.
Na vidiku podražitve
V UP Študentskih domovih napovejo, da se bo bivanje pri njih nekoliko podražilo. Ležišče v študentskih domovih v lasti UP bo po novem ceniku slovenskega študenta s pravico do subvencioniranega bivanja povprečno stalo 123,71 evra na mesec, pri čemer je v ceno vključena tako najemnina kot tudi stroški. Razpon cen se bo gibal od najnižje 97,17 evra v manjših triposteljnih sobah do 150,61 evra v enoposteljnih sobah.
V Ljubljani, kjer se stanarina izračuna na podlagi pravilnika o subvencioniranju bivanja študentov, ki določa, kateri postavke lahko stanarina vsebuje, za zdaj sprememb cen ne načrtujejo. Povprečna cena bivanja v ljubljanskih domovih za študente znaša 77,25 evra mesečno. Najceneje študenti pridejo skozi v domu AK, kjer stanarina znaša 44,84 evra, najvišja stanarina za enoposteljno sobo pa je v domu na Litostrojski, in sicer 135 evrov. V stanarino so všteti vsi stroški, razen varovanja in dežurstev, ki jih stanovalci opravljajo na vhodih v domove.
Precej višja kot v Ljubljani je povprečna cena za ležišče v študentskih domovih v Mariboru, kjer trenutno znaša 113,16 evra. Cena je sicer odvisna od bivalne kapacitete (apartma, sistem sob, garsonjera), v kateri biva študent, in od tega, če biva v dvo ali enoposteljni sobi. Cene so v razponu od 83,22 do 156,22 evra. Dodamj, da je v ceno stanarine vključena tudi brezplačna menjava posteljnine na štirinajst dni, uporaba fitnesa, rekreacijskih in študijskih sob ter enkrat mesečno brezplačno plavanje v kopališču Pristan. Napovejo, da se z novim študijskim letom, ko je Vlada RS ukinila energetsko kapico za študentske domove, podražitvam verjetno ne bodo mogli izogniti.
Minister je skladno s Pravilnikom o bivanju v dijaških domovih sprejel Sklep o izhodiščni ceni oskrbnine v dijaških domovih, ki bo v šolskem letu 2023/2024 znašala 256,79 evra na mesec. Posledično so se spremenile tudi cene stanarin, ki so začele veljati s 1. septembrom 2023. To bodo občutili študenti v celjskih domovih, kjer cena stanarine za študente po novem znaša med 106,5 in 127,8 evra na mesec.
dezurni@styria-media.si
Vladne stranke so na koalicijskem vrhu na Brdu 1. februarja letos sklenile, da bodo do konca leta zgradili 3000 stanovanj. Torej po planu jih imajo do konca septembra zgrajenih že 2250. Nekaj pa le je, zato potrebe po namestitvah NISO kritične!
Ja oni bi vse za pol cene.Naj grejo raje študirat,za vodovodarje,električarje,keramičarje,in če bodo pridni,kot smo bili mi,bo stanovanje kmalu njihovo.
Prazna stanovanja? Kaj pa o tem, da najemniki ne plačujejo najemnine, da uničijo stanovanje v času trajanja najemne pogodbe?