Po kriznih letih, ko so bili v ospredju varčevalni ukrepi, se ti zadnja leta odpravljajo. Najprej so si izboljšanje plač izborili policisti in zdravniki. Sledil je dogovor za najnižje plačane, t. i. odprava anomalij. Dogovor, ki so ga vlada in sindikati sklenili konec lanskega leta, pa je nekaj prinesel večini v javnem sektorju, a postopno in tudi ne vsem enako.
Iz teh plačnih dvigov so izvzeli zdravnike, funkcionarje in direktorje. Ostali zaposleni v javnem sektorju so z januarjem pridobili en plačni razred, ki za posameznika pomeni približno štiriodstoten dvig plače. Še en plačni razred je z novembrom pridobila večina zaposlenih na delovnih mestih nad 26. plačnim razredom. Od septembra so višji tudi dodatki za nočno, nedeljsko in praznično delo.
Napredovanja se bodo poznala pri januarski plači
S septembrom prihodnje leto lahko na še en plačni razred povišanja računajo zaposleni na delovnih mestih, za katera je pogoj znanstveni magisterij, doktorat ali specializacija. Julijem prihodnje leto bodo prenehale veljati tudi omejitve pri delovni uspešnosti. Medtem ko so bila napredovanja, ki so bila v kriznih letih prav tako na udaru, nazadnje izpeljana decembra in se bodo zaposlenim prvič poznala pri izplačilu plače v januarju.
Prav ti dve področji, napredovanja in nagrajevanje, sta med tistimi, kjer si vladna stran želi sprememb. V izhodiščih za spremembe plačnega sistema, ki jih je sredi leta predstavila sindikatom, predlaga zmanjšanje števila napredovanj in njihovo upočasnitev, hkrati pa višji delež variabilnega nagrajevanja, iz naslova katerega bi posamezen zaposleni lahko dobil tudi za 30 odstotkov višjo plačo.
Štrukelj odločno proti
Stavka sindikata vzgoje in izobraževanja SVIZ pred vlado.
Predlog na sindikalni strani ni naletel na odobravanje. Kot je za STA pojasnil predsednik konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj, je zanje nesprejemljivo, da bi delovno uspešnost vrnili v sistem, ne da bi zanjo zagotovili dodatna sredstva in bi ta zgolj vzeli v drugem delu javnega sektorja z upočasnitvijo napredovanj.
Poleg tega imajo zadržke, ali je management v javnem sektorju dovolj usposobljen in sposoben učinkovito razdeljevati delovno uspešnost. Če se bodo želeli dogovoriti o spremembah plačnega sistema, pa bo po Štrukljevih besedah vlada morala zagristi tudi v kislo jabolko velikih razlik, ki jih je pri kariernih sistemih in napredovanjih v nazive potrdila tudi vladna analiza.
Pogajanja so na tej točki zastala, vladna stran je izhodišča predstavila vodstvom v različnih delih javnega sektorja. V drugi polovici januarja bodo pripravili še posvet z mednarodno udeležbo, na katerem bodo predstavljene tudi izkušnje drugih držav. Pričakovati je, da bodo nato s sindikati nadaljevali pogajanja o tem vprašanju.
Kako nagraditi delovno uspešnost
Po besedah vodje dela sindikatov javnega sektorja Jakoba Počivavška pa se z nekaterimi drugimi spremembami, ki so bile v vladnih izhodiščih, strinjajo tudi sindikati. Nenazadnje pa že zakon predvideva dogovor o obsegu sredstev za plačilo redne delovne uspešnosti za javne uslužbence. Določa namreč, da se skupni obseg sredstev, ki znaša najmanj dva in ne več kot pet odstotkov letnih sredstev za osnovne plače, določi s kolektivno pogodbo za javni sektor.
Poleg tega lanski dogovor predvideva, da bodo preučili kriterije za delovno uspešnost, da bi bili ti bolj objektivni in bi bil postopek enostavnejši, je za STA spomnil Počivavšek. Iz dogovora pa ostajajo neuresničene še nekatere zadeve. Tako na primer še niso sklenjeni normativni deli kolektivnih pogodb za nekatere dejavnosti.
Sindikati tudi pričakujejo, da bodo na predkrizno raven vrnjene še preostale pravice, ki so bile v času krize znižane. V ta okvir deloma sodijo pogovori o povračilih stroškov prevoza na delo in z dela, ki potekajo že več mesecev. Je pa vlada nedavno z uredbo določila postopen dvig dnevnic za službena potovanja v tujino na raven iz leta 2012.
Sicer pa se dialog v prihodnjem letu lahko zaostri tudi zaradi zahtev posameznih sindikatov. Vojaki denimo pričakujejo čim prejšnje spremembe uredbe, s katero se določajo plače v Slovenski vojski, policisti želijo nov karierni sistem, določene zahteve postavljajo tudi v sindikatu, ki zastopa zaposlene v finančni upravi, še vedno je težava pomanjkanje pravosodnih policistov, pa zdravnikov ...
dezurni@zurnal24.si
Elita deli naše žulje, akademiki, rektorji, tajnice, ostali fosili a la Štrukelj,
Mater sam opacnih razredih se pogovarjajo v javnem sektorju. Še nikoli jih nisem slisal pogovarjati se odelu, izboljsevanju procesov, borbi proti korupciji. Sam o njihovi placki, pa o gnilih sefih ki na pocez dajejo ali vsem 5 ali pa nepostene… ...prikaži več ocene zaradi privat konfilktov in lastne nsposobnosti. Žalostno. Eni se hebemo na trgu. delamo, eni pa lahko delajo ali ne pa bodo dobro placani oz. nadpovprecno placani. Policaji so dobili ornk visje place. Pricakujem tudi ornk visje rezultate.
@kapibara1 to je še ena temna plat teh "ocen uspešnosti", ki so odvisne od takih gnojev, ki ne znajo ločit privat od poštene službene ocene. In dokaži potem. Osebno nisem na srečo nikoli imel teh problemov v življenju, kar je… ...prikaži več čudežno redko, pa sem delal vse možno, od js do tovarn, .. sem pa videl na drugih. Tukaj ni nobenega zakona, ki bi takšne prisilil v utemeljitev ali, da ga kdo pokliče na odgovornost, da obrazloži svojo oceno. To je bistven minus, čeprav je ideja poštenega ocenjevanja ok.