Trajen pokop na Žalah, Janković razmišlja o referendumu

V nadaljevanju preberite:

• Začetek poslanske razprave o enem najbolj razdvajajočih zakonov
• Župan Janković glede pokopa na Žalah razmišlja o referendumu
• Obeta se simbolna razprava

Poslanci v državnem zboru so začeli obravnavo zakona o pokopu žrtev prikritih grobišč. Predlog zakona, ki so ga pripravile stranke prihodnje koalicije SDS, trojček okoli NSi in Demokrati, predvideva vrnitev nacionalnega dneva spomina na žrtve komunističnega režima, ki ga je uvedla prejšnja Janševa vlada, Golobova pa nato preklicala. Žrtev komunističnega režima bi se ponovno radi spominjali 17. maja. Predlagatelji so v obrazložitvi predloga zakona navedli, da so "žrtve drugih totalitarnih sistemov v slovenskem in evropskem prostoru že deležne uradnega spomina in obeleževanja, medtem ko spomin na žrtve komunizma še ni navzoč v javni zavesti".

Trajen pokop na Žalah

Predlog zakona predvideva tudi trajen pokop posmrtnih ostankov iz prikritih grobišč na pokopališču Žale v Ljubljani. Temu nasprotuje ljubljanski župan Zoran Janković, ki poudarja, da so Žale namenjene prebivalcem mesta in razmišlja o možnosti referenduma. "Ne vem, ali lahko naredimo referendum o tem samo v Ljubljani, ker gre za državni zakon," je nedavno dejal Janković in hkrati poudaril, da si ne zna predstavljati, "kako bi lahko nekdo izven Ljubljane odločal o tem, kaj delamo v Ljubljani."

Janković o referendumu

Kot je pojasnil župan, je mesto zaključilo en projekt širitve Žal, ki ga namerava nadaljevati. Prostorsko stisko pa ima ob tem še na pokopališčih Štepanjsko naselje, Stožice in predvsem Šentvid.

Do predloga so kritični tudi v Svobodi ter Levici in Vesni, ki predlagateljem očitajo izkoriščanje žrtev za politične namene in razdvajanje ljudi. 

Prenos posmrtnih ostankov žrtev na Žale bi se izvedel v treh mesecih po uveljavitvi zakona. Na isto lokacijo pa bi pokopali tudi naknadno ekshumirane žrtve iz prikritih vojnih grobišč.

Gre za posmrtne ostanke žrtev z Jame pod Macesnovo gorico v Kočevskem rogu. Ti so bili po izkopu in analizah začasno preneseni v kostnico v Škofji Loki, ker končni kraj pokopa ni bil določen. Vlada je marca 2025 sporočila, da gre za začasno rešitev do dokončne odločitve o pokopu.

Zakon bo obravnavan po skrajšanem postopku. Pričakovati je izrazito simbolno razpravo, ki se bo dotikala domobrancev in partizanov, komunističnega nasilja, kolaboracija, povojnih pobojev, pravice do groba in vprašanja, kdo sme v imenu države določiti prostor spomina.

Saša Despot

Dimic: "To ni ideološko vprašanje, je vprašanje človeškega dostojanstva"

"Danes ne govorimo samo o zakonu, govorimo o temeljnem vprašanju naše civilizacije, kako ravnamo z mrtvimi in kaj nam to pove o živih. Narod, ki svojim mrtvim odreka grob, ime ali spomin tvega, da bo izgubil del lastnega moralnega temelja. Zato vprašanje pokopa žrtev izvensodnih pobojev ni ideološko vprašanje. Temveč vprašanje človeškega dostojanstva," je v imenu predlagateljev uvodoma dejala Iva Dimic, NSi. "Ko danes razpravljamo o pokopu žrtev povojnih pobojev in drugih izvensodnih usmrtitev, se moramo vprašati, kakšna družba želimo biti. Ali bomo še naprej delili mrtve na naše in vaše, na vredne spomina in nevredne groba? Ali pa bomo končno sprejeli, da je smrt zadnja izenačevalka in da je pieteta univerzalna vrednota?"

Saša Despot

Sajovic: Zakon ni premišljen

"Ko govorimo o stvareh, ki so se zgodile 81 let nazaj in govorimo o njih ta trenutek na hitro v začetku mandata, si je treba zastaviti eno samo in preprosto vprašanje: kaj je prav in kaj je dobro za to državo? Prav je, da imajo vsi mrtvi, ne glede na stran, ime, priimek, grob in da je svojcem omogočeno spoštljivo žalovanje in prižiganje sveče," pravi poslanec Svobode Borut Sajovic. "Zakon, o katerem govorimo danes, kot da bi bilo to po 81 letih najbolj nujno v tej državi, na hiter, nedomišljen način, ki zgodbe ne bo zaprl in pripeljal do konca. Zato na vladi teh rešitev ne podpiramo, podpiramo pa, da vprašanje mirno, dostojanstveno in pietetno rešimo," dodaja Sajovic, ki opravlja tekoče posle ministra za obrambo. 

Saša Despot

Resnica proti skupinskemu dnevu

V poslanski skupini Resni.ca podpirajo ureditev, ki bo omogočila identifikacijo, prenos in pokop žrtev, ne podpirajo pa uvajanja še dodatnega spominskega dne, saj bi se s tem odpiral prostor za nove politične delitve. "V Sloveniji že imamo dan spomina na mrtve, ko se lahko kot družba spoštljivo poklonimo vsem umrlim in vsem žrtvam, ne glede na to, iz katerega zgodovinskega obdobja izhajajo. Ne želimo, da bi pokop žrtev postal novo polje ideoloških sporov. Ne želimo, da bi se njihovi posmrtni ostanki uporabljali za politična obračunavanja ali delitev ljudi na naše in vaše. Žrtve si zaslužijo predvsem mir, pieteto in dostojen pokop," je povedala vodja poslanske skupine Resnice Katja Kokot. 

Državni zbor / Matija Sušnik

"Danes vsi, verni in neverni, pokopavamo svoje drage v posvečeno zemljo na pokopališča in tudi za te žrtve z zakonom določamo kot kraj pokopališča Žale v Ljubljani. Ljubljana je glavno mesto Slovenije in je simbolni kraj za vse Slovence, pa tudi za mnoge druge. Na tem pokopališču so pokopani tudi nemški in italijanski vojaki ter mnogi drugi, ki so našli mir, ki so v naših krajih našli svoj zadnji dom. Zato je primerno in prav, da so tudi žrtve iz prikritih medvojnih in povojnih morišč, ki niso samo vojaki, pač pa je med njimi veliko civilistov, pokopane v srcu Slovenije," pravi Alenka Jeraj iz SDS.

Saša Despot

"V SD menimo, da mora biti spominska politika države oblikovana povezovalno in vključujoča. Ne pa na način, ki bi lahko dodatno poglabljal ideološke delitve ali ustvarjal hierarhijo med žrtvami različnih zgodovinskih okoliščin. V slovenskem političnem prostoru smo že sprejemali pomembne korake k skupnemu spominu na vse žrtve vojn in nasilja, zato moramo biti pri uvajanju novih simbolnih dejanj še posebej previdni in odgovorni. Zato predloga zakona v SD ne bomo podprli," je povedal Damijan Bezjak Zrim iz SD.

Matija Sušnik/DZ

"Sprava ne pomeni pozabe, sprava pomeni, da smo sposobni zgodovino priznati, razumeti njeno težo in ob tem ohraniti človečnost ter spoštovanje do vseh žrtev. Narod, ki zna dostojno pokopati svoje mrtve, krepi svojo notranjo povezanost in s tem postavlja trdne temelje za prihodnost, brez novih delitev. V Poslanski skupini Demokrati Anžeta Logarja bomo predlog zakona podprli, saj verjamemo, da predstavlja nujen državotvoren in pomemben korak k narodni spravi," pravi Barbara Levstik Šega iz Demokratov. 

Saša Despot

Vrečko: Pokop bi lahko uredili že večkrat

"Danes obravnavamo zakon bodoče koalicije, zakon, ki je bil vložen pred Vlado in brez strokovne razprave, zakon, ki naj bi dokončno konsolidiral nastajajočo desno koalicijo SDS, NSi, Demokrate s pridruženo članico Resnice, še preden bi ta zaprisegla in začela delati," je opozorila Asta Vrečko iz Levice in Vesne. "Tri desetletja in tri vlade je bil isti predsednik stranke, ki je vložila ta zakon. In čas se ne začne vsakič na novo. In zato je bila možnost to že urediti večkrat, ampak vedno se je nekaj našlo, da se ni, zato ker ni bilo točno tako, kot smo si zamislili. In na ta način ne bomo nikoli našli možnost, da pustimo to temo, zgodovino in svojcem, kamor spada. Zakon, ki bo sedaj samovoljno določil kraj pokopa, ki ni strinjanje lokalne skupnosti ali upravljavca pokopališča. Pred seboj imamo zakon, ki bo ponovno instrumentaliziral mrtve, vojno in povojno dogajanje za politično podpihovanje, vnašanje razdora med ljudmi, ker se raje manipulira s čustvi in razdvaja."

dezurni@styria-media.si