Svetovna poštna zveza je organizirala mednarodni natečaj za najlepše pismo, kamor je prispelo več kot 980.000 pisem otrok in mladostnikov iz 64 držav. Otroci so morali napisati pismo samemu sebi, a za takrat, ko bodo dopolnili 45 let.
Trinajstletna Daša Bahor, učenka Osnovne šole Komandanta Staneta iz Dragatuša, je s svojim pismom osvojila 3. mesto. V pogovoru za Val 202 je dejala, da ni pričakovala, da bo njeno pismo prejelo nagrado. "To tematiko sem si izbrala predvsem zato, ker nihče ni dajal poudarka temu, kako se begunci počutijo, ko pridejo k nam. Veliko bolj se je poudarjalo, kako je nam težko, ker begunci prihajajo k nam," je povedala.
V pismu se spominja "začetkov 21. stoletja, ko je po naši državi še vsak dan potovala vsaj ena novica o vojni, ki se nam je vsem sprva zdela zelo daleč, a nam je kmalu začela dnevno pošiljati budnico v obliki žrtev in nas prisilila pomisliti, da celo naš idilični kotiček sveta ni imun na slabe stvari, ki se dogajajo okoli nas".
Daša se je v pismu dotaknila današnjih razmer v svetu in opisala namišljeno srečanje z dečkom, ki je izkusil grozote vojne in zaradi spleta nesrečnih okoliščin pristal v Sloveniji, kjer se prav tako mora srečevati s stereotipi in predsodki. "Želim si, da v novem, lepšem svetu, ki bo dovoljeval različnost, ne pa poskušal strniti ljudi v neko idealno različico človeka. V okolici, kjer se bo vsak počutil varno – ne izobčeno, ne preganjano," je zapisala. "Medtem ko ti pišem to pismo sem v nasprotju sama s sabo, saj mi razum pravi, da so moji upi za prihodnost prelepi, da bi bili resnični. Globoko v sebi čutim, da se ne morejo vse moje želje za mir na svetu izpolniti."
dezurni@zurnal24.si
Dokler obstajajo taki, kot je Daša, obstaja upanje, da bo nekoč svet lepši.